Nevrologija je medicinska specialnost, ki se osredotoča na motnje možganov in živčnega sistema. Vse bolezni, ki vključujejo centralni, periferni ali avtonomni živčni sistem, se uvrščajo med nevrološke motnje. To lahko vključuje tudi bolezni, ki prizadenejo krvne žile in mišice ter živce. Zdravnik te specialnosti je nevrolog, nevrokirurg pa je specializiran za kirurške posege pri zdravljenju nevroloških motenj.
Nevrologija ni samo specialnost, povezana z možgani. Poleg migrene, epilepsije in glavobolov, vedenjskih in kognitivnih motenj, možganskega raka in travmatske poškodbe možganov, nevrološke motnje vključujejo progresivne bolezni, kot sta Huntingtonova in Lou Gehrigova bolezen, ter demielinizacijske bolezni, kot je multipla skleroza. Med nevrološke bolezni uvrščamo tudi bolezni hrbtenjače, perifernih živcev in mišic ter živčno-mišičnih stikov.
Ker je živčni sistem tako obsežen, je eden ključnih vidikov diagnoze nevroloških motenj lokalizacija patologije motnje. To pomeni ugotavljanje, kje v telesu izvirajo simptomi in ali je vpleten živčni sistem. Nevrološki pregledi vključujejo teste lobanjskih živcev in teste duševnega statusa ter tiste, ki raziskujejo reflekse, občutljivost, koordinacijo in moč.
Zahteve za izobrazbo za nevrologijo so po vsem svetu različne, vendar vse zahtevajo povprečno dvanajstletno izobraževanje in klinično usposabljanje. V Združenih državah in Kanadi morajo na primer kandidati opraviti štiriletni dodiplomski študij, štiriletno medicinsko diplomo in štiriletno rezidenčno študijo na svoji specialnosti. Študenti se lahko odločijo tudi za nadaljnje specializirano usposabljanje po zaključku bivanja.
V Združenem kraljestvu in na Irskem kandidati končajo med pet in devet let medicinske fakultete, preden postanejo hišni častnik v bolnišnici. Po tem in opravljenem pregledu lahko pričnejo z nevrološkim usposabljanjem. V Nemčiji morajo študentje opraviti enoletno izobraževanje iz psihiatrije, da izpolnijo pogoje za bivanje.
Med nevrologijo in psihiatrijo je precejšnje prekrivanje. Nekatere duševne bolezni so razvrščene kot psihiatrične bolezni, čeprav se domneva, da so nevrološke motnje. Shizofrenija in bipolarna motnja sta dva taka primera bolezni, za katere se domneva, da sta posledica nevrokemičnega neravnovesja, vendar jih običajno diagnosticirajo in zdravijo psihiatri. Drug primer prekrivanja je, da številne nevrološke motnje, kot so Alzheimerjeva, Parkinsonova in Huntingtonova bolezen, povzročajo psihiatrične simptome. Ljudje s temi motnjami običajno doživljajo depresijo, motnjo razpoloženja in kognitivno disfunkcijo, ki jih lahko zdravi psihiater.