Ko se nekdo močno razburja zaradi nečesa, kar ni zelo pomembno, je to znano kot »nevihta v skodelici čaja«. Morda boste slišali tudi besedno zvezo »nevihta v skodelici« ali »nevihta v čajniku«, odvisno od regije sveta, v kateri živite. V vseh primerih naj bi ta stavek ljudi opomnil na relativno nepomembnost vprašanja, kar nakazuje, da bi ljudem bolje služili, če bi se osredotočili na probleme večjega pomena.
Ta slengovski izraz se sklicuje na idejo, da se lahko v mikrokozmosu čajne skodelice majhno valovanje zdi kot velik val, kakršno koli trkanje ali sprememba pa bo povzročilo valovanje ali dva. Ko pa enkrat pogledamo izven skodelice, se motnja razkrije kot manjša težava, ki je morda niti ne opazimo, če nanjo ne opozorimo. Ko nekdo povzroči takšno težavo, obravnava težavo več, kot je treba.
V mnogih primerih nekdo zaradi želje po pozornosti naredi nevihto v skodelici. Ljudje lahko močno pretiravajo z okoliščinami situacije, da bi pritegnili usmiljenje ali komentiranje ali da bi ljudi vznemirili zaradi tega vprašanja. Drugi preprosto uživajo v središču pozornosti in pripovedujejo dovršene zgodbe, da se misli ljudi osredotočijo nanje. Seveda se te tehnike lahko obrnijo, saj ko postane nekdo znan, da iz majhnih težav naredi veliko, je ljudi težko prepričati, da je situacija res resna.
Številni politiki uporabljajo ta izraz v svoji retoriki, kar namiguje, da nasprotnik pripravlja nevihto v skodelici o vprašanju, da bi zavrnil to platformo ali zamisli nasprotnika. Občasno se pojavlja tudi v sodnih odločbah, pri čemer sodniki komentirajo, da je primer nevihta v skodelici in zato ni vreden pozornosti. Ker se večina sodnikov precej razjezi, ko so prisiljeni soditi v neresnih primerih, se odvetniki praviloma poskušajo izogniti obtožbam, da povzročajo takšne težave.
Po vsem svetu se uporabljajo različni pisani slengovski izrazi na enak način, kot se uporablja nevihta v čajni skodelici. Lahko bi na primer rekli, da nekdo dela goro iz krtičnjaka, pri čemer drastično pretirava situacijo brez dobrega razloga. Lahko bi rekli tudi, da je nekomu zamegljena vizija in perspektiva, zaradi česar je težko razumeti dejanski pomen situacije, kot v pregovoru »za drevesa ne vidi gozda«.