Neto izplačilo je določitev dobička ali izgube posla po odštetju povezanih stroškov. Osebi omogoča, da upošteva končni dobiček ali izgubo pri transakciji in ne le prodajno ceno. Pri analizi transakcije se neto izplačilo primerja z bruto izkupičkom od prodaje in je vedno manjše ali enako tej vrednosti.
Koncepta bruto in neto zneskov sta povezana pojma. Bruto prihodek je prodajna cena artikla. To je znesek denarja, ki ga plača kupec. Primerjalno je čisti prihodek znesek denarja, ki ga prodajalec prejme v roke, potem ko plača vse stroške prodaje, kot so provizije. Analiza neto izplačil omogoča prodajalcu, da ugotovi, ali je prodaja povzročila dobiček ali izgubo. Ta analiza pred prodajo lahko pomaga prodajalcu pri odločitvi, ali je transakcija vredna nadaljevanja.
Posojilodajalci uporabljajo tudi koncept neto izplačila, da posojilojemalca obvestijo o skupnem znesku, ki ga je treba plačati za upokojitev posojila. Neto znesek vključuje neporavnane obresti in provizije, ki se obračunajo do dneva izplačila. Zneski za odplačilo posojila niso le neporavnani znesek glavnice posojila.
Pogost primer neto izplačila je v transakcijah prodaje nepremičnin. Lastniki stanovanj ocenjujejo svoje hiše glede na trg, v upanju, da bodo dobili ponudbo, ki je blizu določeni prodajni ceni. Ko je ponudba podana, prodajalec ne more oceniti, ali je s prodajo hiše zaslužil s pomočjo številke ponudbe. Da bi ugotovil, koliko denarja dejansko zasluži s prodajo, mora prodajalec od zneska ponudbe odšteti stroške prodaje. Po poplačilu hipoteke in odbitku stroškov prodaje zlahka ugotovi, da nosi izgubo.
Zato je pomembno, da pred sklenitvijo prodaje ugotovite neto izplačilo transakcije. Začetna ocena bo prodajalcu pomagala določiti prodajno ceno, ki ima za posledico določen znesek čistega dobička. V primeru prodaje doma bo izračun neto rezultata določitve cene hiše na določen znesek omogočil prodajalcu, da določi končno ceno. Vedel bo, da vse pod to ceno povzroči čisto izgubo.
Finančna analiza z uporabo neto izplačila je tudi dober način za ugotavljanje, ali se splača prodati določene naložbene deleže. Analiza je narejena vnaprej, tako da lahko vlagatelj sprejme odločitev, ki maksimizira dobiček in minimizira davčne obveznosti. Na primer, analiza neto izplačila bi lahko povedala vlagatelju, da bo prodaja delnic povzročila dobiček, ki bo povečal njegove davčne obveznosti do točke, ki bo odpravila dobičkonosne koristi prodaje. Vlagatelj se lahko odloči, da delnico podari dobrodelni organizaciji in namesto prodaje opravi odpis donacije.