Neto davek je finančno računovodski izraz in dogovor, ki predstavlja vrednost postavke kot znesek z odmero davka nanjo, ki je že obračunana. V bistvu je to vrednost predmeta po odbitku davkov. Namesto razlage neskladja je vrednost postavke navedena kot brez davka, kar bralca obvesti o osnovnem izračunu.
Konvencije o finančnem računovodstvu se razlikujejo od države do države. V jurisdikcijah so računovodske prakse strukturirane tako, da so enotne. Enotnost omogoča vlagateljem, da ocenijo finančno stanje podjetja na podlagi računovodskih izkazov, ki uporabljajo enake temeljne konvencije in izračune. Računovodski dogovor, ki se uporablja v številnih jurisdikcijah, na primer v ZDA, je koncept predstavitve zneska v računovodskih izkazih brez davka.
Davčna obveznost v zvezi z nečim, kar ima podjetje v lasti ali počne, je običajno navedena kot ločena kategorija pod odhodki. To omogoča osebi, ki pregleduje poslovanje podjetja, da natančno ve, kam je šel denar s specifičnostjo, ki je potrebna za oceno posebnega učinka postavke na končni rezultat podjetja. Če želi analitik ugotoviti, kje lahko podjetje zmanjša stroške, lahko oceni račun davčne obveznosti, da ugotovi, ali se zdi nepotrebno visok in bi moral biti kandidat za prihranke pri stroških s spremembo poslovanja.
Če je postavka v računovodskih izkazih prikazana brez davka, se davčni račun umetno zmanjša. Plačani davek dejansko ni prikazan v knjigah. Namesto tega je naveden zapis, da se davek, priložen določeni postavki, ne knjiži na izkazih, kot bi bil običajno kot redni strošek.
Predstavitev postavk brez davka je na splošno nesprejemljiva računovodska praksa mnogih organizacij za računovodske standarde. Praksa je običajno rezervirana za določene primere, ko je učinek davka enkraten ali je verjetno, da bo v enem letu nerealno izkrivil računovodske izkaze. Na primer, neto izračun davka se lahko uporabi za prikaz izrednega dobička ali izgube v izkazu poslovnega izida ali enkratnega priliva dohodka iz poslovnega oddelka, ki je bil prodan.
Koncept brez davka se uporablja tudi pri plačah zaposlenih v tujini. Podjetja, ki ustanovijo poslovanje v tujini in na lokacijo dodelijo zaposlene nedržavljane, lahko zaposlenemu izplačajo plačo, ki je navedena brez davka. To pomeni, da je znesek, naveden kot plača, znesek, ki ga bo zaposleni prejel v roke, podjetje pa bo plačalo vsak davek, ki ga odmeri država gostiteljica.