Kaj je Neting out?

Pobot je izraz, ki se uporablja za opis postopka zaslužka čistega dobička. Čisti ali čisti dobiček je dosežen, ko so obračunani vsi stroški, povezani z nakupom in prodajo sredstva, in ko so ti stroški v celoti poravnani, ostane donos. Poznan tudi kot prinašanje neto, se izraz uporablja tudi za opis postopka upravljanja prenosa sredstev, tako da se ti prenosi zmanjšajo na en sam neto znesek. Prenos lahko vključuje transakcije med matično družbo in njenimi odvisnimi družbami ali dvema ali več ločenimi družbami.

Vlagatelji se pobotajo vsakič, ko dobijo dobiček od sredstva. Na primer, če vlagatelj kupi tisoč delnic za ceno 10 ameriških dolarjev (USD), jih obdrži dva meseca, nato te delnice proda po 20 USD, bo poravnal določen znesek čistega dobička. Znesek tega čistega dobička se določi tako, da se upoštevajo tako nakupna cena delnic kot morebitna nadomestila ali drugi stroški, povezani s pridobitvijo in končno prodajo teh delnic.

Doseganje in ohranjanje zdrave stopnje dobička je cilj vsakega vlagatelja. Če natančno pogledamo dejanski donos, ustvarjen iz naložbene dejavnosti, in ga primerjamo s stroški, povezanimi s temi posli, je mogoče ugotoviti, kolikšen pobot poteka. To ni vedno jasno razvidno zgolj iz primerjave nakupnih in prodajnih cen, povezanih z vrednostnimi papirji. Odvisno od tega, kolikšen je donos, pridobljen s prodajo pridobljenih vrednostnih papirjev, lahko obstaja ali veliko nejasen dobiček. V situacijah, ko vlagatelj v bistvu pride do rentabilnosti, potem ko je odobril posredniške in podobne provizije, ni pravega pobota, saj ni bil dosežen pravi čisti dobiček.

Koncept pobotanja se lahko uporabi tudi pri likvidaciji podjetja. V tem scenariju se postopek pogosto imenuje zaprtje mreže. Ideja je poravnati vse pogodbene obveznosti podjetja prek likvidacijskega upravitelja, pri čemer se izda enkratno plačilo in ne serija plačil vsakemu od prodajalcev. Likvidacijski upravitelj nato prevzame nalogo poravnave vseh odprtih računov, povezanih s podjetjem. Ta pristop običajno omogoča poravnavo obveznosti precej pred njihovim dejanskim rokom zapadlosti. V primeru, da se ta postopek ne izvaja, podjetje vsak posamezen dolg poravna na ali pred dejanskim rokom zapadlosti.