Nerazumna preiskava in zaseg se nanaša na neupravičen ali neustrezen pregled, ki ga opravi pravni uradnik, pri katerem so predmeti identificirani in/ali odvzeti. V veliki večini držav policija ali drugi organi pregona ne morejo nekoga preprosto preiskati brez razloga. Če ti uradniki ne upoštevajo ustreznih pravnih korakov in ne izvedejo preiskave, se lahko ta preiskava razvrsti kot nerazumna; če se stvari odvzamejo med preiskavo, se lahko zaseg označi tudi kot nerazumen.
V Združenih državah Amerike imajo tisti, ki so osumljeni kaznivega dejanja, določene pravice v ameriški ustavi. Četrta sprememba zlasti ščiti pred nerazumno preiskavo in zasegom. Različne druge države prav tako zagotavljajo zaščito v svojih vladnih doktrinah, kot sta kanadska listina ali angleška povelja o pravicah.
V večini držav in jurisdikcij morajo policijski ali pravni uradniki upoštevati enega od več protokolov, preden izvedejo preiskavo brez dovoljenja. Prvič, policijski uradniki lahko pridobijo nalog, potem ko dokažejo verjeten razlog. Verjeten vzrok pomeni, da obstajajo dokazi, ki kažejo, da bo preiskava odkrila dodatne dokaze o kaznivem dejanju ali drugem prekršku.
Če policija nima naloga, je preiskava običajno prepovedana. V nekaterih primerih pa lahko nujne okoliščine zadostujejo, da se omogoči preiskava brez naloga. Nujne okoliščine se nanašajo na situacije, v katerih je nekdo lahko v nevarnosti, če policija ne poišče takoj, na primer, če policija sliši krike za zaklenjenimi vrati.
Zaščita pred nerazumno preiskavo in odvzemom velja za preiskavo osebe in preiskavo premoženja. Na primer, policija ne sme nekoga pobožati ali ga prisiliti, da izprazni žepe brez opravičila. Poleg tega policija ne more vstopiti v lastnino nekoga ali preiskati osebnega avtomobila brez naloga ali razumne utemeljitve ali suma za preiskavo.
Če se ne upošteva ustrezen protokol in se opravi nerazumna preiskava in zaseg, se noben dokaz, pridobljen s to nezakonito preiskavo, praviloma ne more uporabiti proti osebi. Za njegovo uporabo morajo organi pregona prepričati sodnika, da bi bili dokazi najdeni tudi brez nerazumne preiskave in zasega. Poleg tega, če se pri nezakoniti preiskavi najdejo drugi dokazi, teh drugih dokazov ni mogoče uporabiti, ker se štejejo za »sad strupenega drevesa«, saj jih ne bi našli, če ne bi kršili pravice obdolženca.