Nepravilni pridevnik je beseda, ki opisuje ali spreminja samostalnik ali zaimek, vendar nima preproste primerjalne ali presežniške oblike. Pridevniki na splošno so besede, kot sta “hiter” ali “kratek”, ki opisujejo samostalnik ali zaimek. Te so lahko ponazorjene s frazami, kot sta »kratka miza« ali »hitri pes«. Ti preprosti pridevniki lahko običajno uporabljajo pripono “-er” za označevanje primerjalne oblike ali “-est” za obliko v presežniku. Nepravilni pridevnik pa ne uporablja preprosto ene od teh priponk, ampak se namesto tega popolnoma spremeni, kot sta beseda »dobro« in primerjalna oblika »boljši« in presežni »najboljši«.
V osnovni rabi je pridevnik beseda, ki opisuje samostalnik ali zaimek in zagotavlja dodatne informacije o njem. Preprost pridevnik, kot je »visok«, se lahko uporabi s samostalnikom, kot je »človek«, da ustvarite »visok človek«, ki opisuje samostalnik tako, da navede njegovo relativno višino. Glavna razlika med preprostim in nepravilnim pridevnikom je način, kako lahko spremenijo obliko, da označujejo primerjalni ali presežni modifikator.
Obstajata dve pogosti obliki, ki se uporabljata s pridevniki za primerjavo različnih samostalnikov ali zaimkov, ki izražajo večji pomen brez dodatnega ali nepotrebnega jezika. Primerjalna oblika se uporablja za neposredno primerjavo dveh ali več predmetov in nakazuje, da ima eden od njih več kakovosti, ki jo opisuje pridevnik. To se običajno doseže z dodajanjem pripone “-er” preprostemu pridevniku, čeprav je včasih mogoče uporabiti besedo “več”. Beseda “visok” lahko postane primerjalna, da označuje “višjega moškega”, ali pa se beseda “hiter” lahko podobno nanaša na “hitrejšo mačko” v primerjavi z drugo.
Preprosti pridevniki lahko prevzamejo tudi presežniško obliko, kar pomeni, da ima samostalnik, ki ga opisuje, največjo možno količino kakovosti, ki jo opisuje. Ta oblika je pogosto ustvarjena z dodajanjem pripone “-est” in lahko včasih vključuje besedo “največ”. Če je nekdo »najvišji človek«, potem je najbolj »visok« moški med drugimi, s katerimi ga primerjajo; “najhitrejša mačka” je hitrejša od katere koli druge mačke.
Nepravilni pridevnik je preprosto tisti, ki ne more prevzeti primerjalne ali presežne oblike samo z dodajanjem te pripone, in namesto tega uporablja različne izraze. Beseda »dobro« je na primer nepravilna, saj je primerjalna oblika »boljša«, presežniška pa »najboljša«. Čeprav imajo te oblike še vedno podobne končnice kot končnice, ki se uporabljajo za običajne pridevnike, sprememba korenske besede kaže na nepravilnost.
Druge besede, kot so »slabo«, »veliko« in »malo«, so tudi primeri nepravilnega pridevnika. Beseda »slabo« ima primerjalno obliko »slabše« in presežno obliko »najslabšega«, ki ju nekateri pisci pogosto zamenjujejo. »Mnogi« ima »več« kot primerjalno in »največ« kot presežnik, medtem ko je beseda »malo« nepravilen pridevnik z ustreznima oblikama »manj« in »najmanj«.