Neposredni govor je metoda pisanja, ki se uporablja za predstavitev govora likov ali ljudi z neposrednim citiranjem njihovih besed. Na splošno stavek z neposrednim govorom identificira govorca in vključuje izgovorjene besede v narekovajih. Na primer, stavek »Moški je rekel: ‘Jutri nameravam iti v nakupovalno središče’« neposredno citira, kar je moški rekel. V posrednem govoru je po drugi strani predstavljen pomen govora, točne besede pa niso podane v narekovajih. “Človek pravi, da namerava jutri v nakupovalno središče” je primer posrednega govora.
Pisatelj bo morda želel uporabiti neposredni govor iz različnih razlogov. Uporaba neposrednega govora bralcu pove, da pisatelj ne predstavlja interpretacije govora nekoga, temveč predstavlja natančne besede, ki jih uporablja govornik. Bralca tudi nekoliko oddalji od pisca, saj lahko bralec interpretira točne besede govorca, ne da bi imel občutek, kot da pisatelj deluje kot posrednik med likom in bralcem. Te omogočajo bralcu, da nekoliko ustavi neverje v izmišljena dela. Neposredno citiranje je precej pogosto tudi v nefikciji, saj pomaga zagotoviti, da pisatelj ne napačno predstavi govora ali pomena resnične osebe.
Obstaja tudi veliko razlogov, zakaj se pisatelj v nekaterih situacijah izogiba uporabi neposrednega govora. Posebne besede, uporabljene v dani izjavi ali pogovoru, niso vedno pomembne in posredno predstavljanje govora je pogosto učinkovitejše. V drugih primerih želi pisatelj bralca spomniti na svojo posredniško prisotnost, pogosto v umetniške namene. Pisci literature in poezije morajo pogosto upoštevati ritem in tok svojega pisanja. Uporaba narekovajev in preloma vrstic v neposrednem govoru ponavadi povzroči sorazmerno grob ritem, zato nekateri pisci uporabljajo posredni govor, ko je potreben gladek ritem.
V mnogih primerih se neposredni govor uporablja tudi za predstavitev misli likov. Ta metoda nakazuje, da pisatelj dobesedno citira tok misli lika. Uporablja se tudi širok spekter drugih metod, vključno z običajnimi metodami posrednega govora, poševnim pisanjem misli likov ali preprosto označevanjem splošnega predmeta misli. Neposredni govor za miselno reprezentacijo bralcem namiguje, da ima pripovedovalec moč in vizijo, da jasno in neposredno vidi v mislih likov.