Nepopolna konkurenca je izraz, ki se uporablja za opis trga, na katerem niso prisotni pogoji, ki so značilni za popolno konkurenco. V resničnem svetu je tako rekoč nemogoče doseči cilj popolne konkurence, v kateri nobena sila nima moči manipulirati s trgom. Posledično je večina trgov po svetu značilna za nepopolno konkurenco. Nekateri primeri trgov, ki bi jih lahko obravnavali kot primere te vrste trga, so: oligopol, monopolna konkurenca, monopol in monopsonija.
Na tej vrsti trga se potrošniški stroški za izdelke ne približujejo proizvodnim stroškom, ker cene do neke mere nadzorujejo prodajalci in aktivnosti kupcev. Obstajajo številni dejavniki, ki lahko vodijo do nepopolne konkurence, in ni nenavadno, da je na enem trgu vključenih več dejavnikov. Te dejavnike je včasih lahko enostavno prepoznati, v drugih primerih pa so po naravi ali izvoru lahko bolj nejasni, zaradi česar je težko ugotoviti, katere sile delujejo na trgu.
Ena težava je pomanjkanje točnih informacij. Tako kupci kot prodajalci lahko prikrivajo informacije, da bi dobili boljšo ponudbo, kar lahko prispeva k nepopolni konkurenci. K temu lahko prispevajo tudi prodajalci, ki tržijo diferencirane izdelke, saj se vprašanje za potrošnike manj spušča na končne stroške kot na kakovost in povezave z izdelkom. Druga značilnost, ki jo včasih opazimo v tej tržni strukturi, je prisotnost ovir, ki lahko otežijo vstop na trg, kot so visoki začetni stroški ali strogi državni predpisi.
Podjetja in potrošniki imajo večinoma interes napredovati in ostati tam, ne glede na to, ali gre za posamezen posel ali na trgu kot celoti. Posledično lahko delujejo drug proti drugemu, kar prispeva k razvoju nepopolne konkurence. Redko je najti trg, na katerem je konkurenca popolnoma uravnotežena in bi lahko rekli, da je »popolna«, nenazadnje zato, ker popolna konkurenca morda ne vodi nujno do najboljših dobičkov za podjetja.
Idejo o nepopolni konkurenci je v 20. stoletju predstavila Joan Robinson, britanska ekonomistka. Robinson je o konceptu razpravljal leta 1933 in prispeval številna druga znanstvena dela v svet ekonomije. Veliko časa je posvetila preučevanju držav v razvoju in zelo so jo zanimale manifestacije komunizma, ki jih je videla v Rusiji in na Kitajskem. Njen mož je bil tudi ugleden ekonomist.