Revizorjeva neodvisnost je zmožnost osebe, ki izvaja revizijo, da to stori samostojno in z integriteto. Revizorji morajo biti sposobni objektivno pregledati gradivo in pripraviti nevtralno, natančno in pošteno poročilo o izidu svojih preiskav. Kadar revizorjem manjka ta objektivnost, lahko to ogrozi vrednost revizije in izpostavi ljudi tveganjem. Številne države imajo zakone o neodvisnosti revizorjev in regulativne agencije lahko izvajajo lastne revizije in preiskave, če imajo pomisleke.
Da bi bil revizor neodvisen, ne sme imeti lastnega interesa v izidu revizije; za revizorja nič ni odvisno od končnega zaključka. Pomemben vidik je sposobnost odločitve o najboljšem pristopu in njegovega izvajanja ter prost dostop do vseh potrebnih materialov. Poleg tega morajo imeti revizorji svobodno, da svoje ugotovitve zapišejo v celoti, brez obveznosti prikrivanja ali prikrivanja informacij.
Ena ovira za neodvisnost revizorja je dejstvo, da revizorje v večini primerov plačajo ljudje, ki jih revidirajo. To lahko moti objektivnost, zlasti v primeru velike, ponavljajoče se stranke. Slaba revizija lahko povzroči, da podjetje preneha uporabljati tega revizorja ali pa ga prisili iz poslovanja, revizorji pa očitno odvračajo od prekinitve razpoložljivih virov dohodka. To bi lahko pripeljalo do tega, da bo revizor v postopku preiskave in poročanja manj natančen. Zahteva, da imajo revizorji številne vire dohodka, lahko pomaga pri tej težavi, saj zagotovi, da izguba stranke ne bo povzročila propada revizijske družbe.
Neodvisnost revizorja se lahko zamegli tudi z lastništvom delnic v podjetju ali vlaganjem vanj na druge načine. Revizorji morajo biti sposobni predložiti dokazilo o finančni neodvisnosti. Če ima nekdo, ki dela za revizijsko podjetje, navzkrižje interesov, mora ta oseba zahtevati, da se opravi iz revizijskega projekta. Prisotnost osebe, ki je povezana s podjetjem v revizijski skupini, lahko ogrozi izid revizije in spodkopa zaupanje v druge revizije, ki jih izvaja to podjetje.
Neodvisni revizorji imajo pomembno vlogo v velikih in majhnih podjetjih, od korporacij do neprofitnih organizacij. Zakoni, ki zavezujejo neodvisnost revizorjev, krepijo zaupanje potrošnikov in donatorjev, saj zagotavljajo odgovornost podjetij in ustvarjajo jasen mandat za uporabo popolnoma neodvisnih, nevtralnih revizorjev, ki lahko zagotovijo objektivne in poštene ocene svojih strank.