Doga je velikanska pasma gladkodlakih psov. Samo irski volčji hrt je višji od nemške doge. Kljub veliki velikosti je nemška doga znana po nežni naravi, zaradi katere je pasma psa dobila vzdevek “Nežni velikan”.
Pasma nemških dog je bila razvita z mešanjem pasem hrta in angleškega mastifa. Doga nima nič opraviti z Dansko, ampak je bila razvita v Nemčiji in Angliji. Očitno je francoski naravoslovec videl pasmo na Danskem in ime Grand Danois ali nemška doga je ostalo. Doga se imenuje tudi Deutsche Dogge ali nemški pes.
Socializacija vseh psov je pomembna, a ker nemška doga pogosto tehta več kot nekateri ljudje, je zgodnja in pravilna socializacija te velikanske pasme ključnega pomena. Konec koncev moraš biti sposoben sprehajati svojega psa, ne pa dovoliti, da te ta sprehaja! Pravilna socializacija pomeni, da psa ne odvzamejo mami prezgodaj in je že od malih nog izpostavljen vsem vrstam živali in ljudi.
Na splošno je pasma nemške doge znana po mirni naravi in zaradi svoje velikosti je ta pasma zaželena za uporabo kot pse pomočnike za gibalno ovirane ljudi. Doga je družabna pasma, ki ne mara predolgo ostati sama, sicer lahko povzroči škodo na lastnini. Ti psi niso narejeni za pse na prostem in imajo običajno tanko dlako. Presenetljivo je, da nemška doga velja za dobrega stanovanjskega psa, dokler ima dva sprehoda na dan. Doge niso znane po pretiranem lajanju.
Nemske doge so enostavne za nego in ne izgubijo veliko. Dlaka nemške doge je gladka, vendar gosta in kratka ter se običajno dobro obnese s česanjem z negovalno rokavico ali krtačenjem s krtačo z mehkimi ščetinami enkrat na teden. Ameriška kinološka zveza priznava šest barv dlake nemške doge: črna, plašč, harlekin, rjava, tigrasta in modra. Modra je sivo-modra, plašč je črno-bel in Harlekin je bel s črnimi lisami. Velikanske pasme psov pogosto potrebujejo hranjenje dvakrat na dan, saj odraslim pogosto priporočamo dvigane jedi, da zmanjšajo obremenitev ramenskih sklepov in olajšajo prebavo.