Kaj je Negawatt?

Negavat je v bistvu negativni megavat, saj je megavat moči, ki je ni bilo treba proizvesti ali porabiti. Z drugimi besedami, to je enota prihranjene energije, ki bi sicer ne le bila izdelana, ampak tudi uporabljena. Morda je najpreprostejši način za opredelitev tega, da je negavat merilo energetske učinkovitosti. Ko se porabi manj energije, se povpraševanje po energiji zmanjša.

Če je prihranjen peni zaslužen peni, lahko o prihranjeni energiji razmišljamo na približno enak način. Ali pa je prihranjeni megavat zasluženi negavat. Namesto da bi zapravljali energijo, lahko zmanjšamo njene izdatke in tudi lastne stroške. Čeprav se stroški proizvodnje energije morda ne bodo zmanjšali, vsaj ne v veliki meri, bomo zaradi zmanjšanja obsega porabili manj. Energetska učinkovitost pomaga tudi pri zmanjševanju onesnaževanja.

Več kot en vir navaja, da je izraz negawatt skoval Amory Lovins in da je bil morda produkt tipografske napake, zaradi katere je bila namesto megawatt natisnjena beseda negawatt. Očitno je Lovins menil, da beseda najbolje zajame koncept učinkovite rabe energije in je tako začel uporabljati izraz v govorih in predavanjih.

Teorija je, da lahko ljudje “proizvedejo” negavat moči kadar koli uporabljajo vire na bolj praktičen in učinkovit način. Če bi bila zapravljena moč na voljo za uporabo, bi bila skoraj tako dobra, kot če bi imeli drug – ali nov – vir energije. Seveda pa varčevanje z energijo, pa tudi z drugimi viri, velja tudi za enega najboljših načinov skrbi za okolje. Lovins je pomembna osebnost v okoljevarstvenem gibanju, nekateri ga celo imenujejo guru.

Lovins je videl razsvetljavo kot enega večjih krivcev, ko gre za zapravljanje energije. Začel je z razpravo o balastu. Koncept negavata se je uveljavil in danes ljudi spodbujajo, da zamenjajo žarnice z žarilno nitko na kompaktne fluorescenčne žarnice. Če zamenjate samo eno 60-vatno žarnico s tisto, ki uporablja samo 14 vatov, lahko prihranite 46 vatov ali ustvarite 46 negavatov. To je energija, ki je vašemu elektroenergetskemu podjetju ne bo treba proizvajati ali jo je mogoče usmeriti k drugemu porabniku, s čimer se zmanjša proizvodnja in proizvodnja.

Že majhne spremembe naj bi vplivale na okolje. Priporočljivo je, da potrošnik zamenja vsaj eno žarnico, po možnosti tisto, ki se najpogosteje uporablja. Sčasoma je upati, da več ljudi ne bo le sprejelo te ideje, ampak bo tudi naprej spreminjalo vse več stvari, ki jih običajno uporabljajo, v tiste, ki so energetsko učinkovitejše.