Nefrokalcinoza se pojavi, ko se kalcij kopiči v ledvicah, organih, ki so odgovorni za ločevanje telesnih tekočih odpadnih snovi iz krvi, preden jih pretvorijo v urin. Kalcij je naravna snov, ki pomaga pri gibanju mišic, strjevanju krvi ter obsega kosti in zobe, vendar lahko preveč omejuje pravilno delovanje telesa. Stanje je podobno ledvičnim kamnom, ki so majhne kristalizirane snovi, ki se zaradi dehidracije kopičijo v ledvicah. Nefrokalcinoza je najpogostejša pri prezgodaj rojenih dojenčkih, vendar se lahko pojavi pri vseh, ki imajo bolezni, ki prizadenejo ledvice.
Manjši primeri nefrokalcinoze na splošno nimajo nobenih simptomov. Ko stanje napreduje in se kalcijeve mase množijo ali povečujejo, lahko povzroči izločanje krvi med uriniranjem, pa tudi bruhanje ali visoko vročino. Kronična bolečina v bližini trebuha, stegen, hrbta ali bokov je še en pogost simptom.
Osnovna zdravstvena stanja, ki spreminjajo količine kalcija v krvi ali urinu, so vzrok za večino primerov nefrokalcinoze. Hipokalciemija je stanje, pri katerem so kri ali ledvice nagnjeni k temu, da vsebujejo presežek kalcija. Drug možen osnovni vzrok je glomerulonefritis, motnja, ki okvari filtrirni sistem ledvic. Tuberkuloza, okužba organov, ki jo povzročajo bakterije, lahko prispeva tudi k prekomernemu vnosu kalcija.
Nefrokalcinoze, ki je že v ledvicah, ni mogoče izkoreniniti, lahko pa se izvede zdravljenje, da se prepreči nadaljnje povečanje količine kalcija. Za zdravljenje kakršnih koli že obstoječih zdravstvenih stanj, ki povzročajo kopičenje kalcija, se lahko predpišejo zdravila. V resnih primerih bo morda treba osebo dati na dializo, sistem, ki uporablja kemikalije, da se ročno znebi odpadkov iz ledvic, saj organi tega ne morejo storiti sami.
Če se usedline kalcija še naprej kopičijo ali če se stanje ne zdravi, preden usedline postanejo obsežne, ima lahko hude ali potencialno smrtne zdravstvene zaplete. Eden od možnih zapletov je obstruktivna uropatija, pri kateri se prehod, ki prenaša urin iz ledvic v mehur, zoži ali zamaši. Ker urin ne more priti v mehur, ostane v ledvicah in povzroči njihovo prekomerno polnjenje in povečanje, kar lahko povzroči nepopravljivo poškodbo ledvic. Nezdravljeni primeri tega stanja lahko povzročijo tudi odpoved ledvic, morda življenjsko nevarno stanje, zaradi katerega ledvice ne morejo odstraniti kakršnih koli odpadkov iz telesa.