Nedonosna sredstva, znana tudi kot slaba posojila, so posojila, ki izkazujejo povečano tveganje neplačila, običajno zaradi sprememb v finančnih okoliščinah dolžnika. Običajno bo vsako posojilo, ki preseže mejo devetdesetih dni brez plačil neplačanega zneska, razvrščeno kot nedonosno sredstvo. Ker so posojilodajalci odvisni od obresti, ustvarjenih iz teh posojil kot dela njihovega dohodka, se običajno sprejmejo ukrepi za sodelovanje z dolžnikom, da bi se izognili neplačilu.
Pomembno je omeniti, da če dolžnik za nekaj dni zamudi rok za mesečno plačilo, to ne pomeni potrebe po prijavi posojila kot nedonosnega sredstva. Številni posojilodajalci zaračunavajo zamudne pristojbine, ki se prištejejo k znesku, ki je že zapadel, kar dejansko omogoča, da zamuda pri plačilu še vedno ustvarja prihodke za prejemnika plačila. Če dolžnik nekaj dni zamuja s plačilom posojila več zaporednih mesecev, je posojilodajalec morda nekoliko zaskrbljen in meni, da je posojilo vse bolj tvegano, vendar ne dovolj, da bi ga označili kot nedonosno.
Čeprav obstajajo izjeme, mnogi posojilodajalci klasificirajo posojilo kot nedonosno sredstvo le, če dolžnik vsaj tri zaporedne mesece ni poskušal izvesti nobene vrste plačil dolga. Na primer, če je dolžnik izgubil službo in ni mogel v celoti plačati, vendar se je med iskanjem dela dogovoril za plačilo obresti, bi posojilodajalec še vedno gledal na posojilo kot na nekakšen donos. Če se dolžnik ne trudi sodelovati s posojilodajalcem in se dogovoriti za neko vrsto plačil bodisi na obresti bodisi na del glavnice in minejo datumi treh zaporednih mesečnih obrokov brez odplačila, potem je posojilo uradno ne- delujoče sredstvo.
Ker je naslednji korak po razglasitvi posojila za nedonosno sredstvo izterjava in morebitna vložitev zastavne pravice na premoženju dolžnika, bodo posojilne institucije pogosto poskušale sodelovati z dolžniki, ki so v začasni finančni krizi. Tako prizadevanja za izterjavo kot tudi sodni postopek stanejo posojilodajalcu čas in denar ter se običajno ne uporabijo, dokler niso izčrpane vse druge možnosti. S pravilnim ravnanjem in pripravljenostjo tako dolžnika kot posojilodajalca se je pogosto mogoče izogniti, da bi situacija eskalirala na kritično raven, in dovoliti, da se odnos vrne v obojestransko koristno stanje.