Navzkrižna validacija je metoda, ki se uporablja v kemiji in na številnih drugih znanstvenih področjih za primerjavo rezultatov več eksperimentalnih metod z istim ciljem. V idealnem primeru bo navzkrižna validacija potrdila obe eksperimentalni metodi, tako da bo vrnila enake rezultate. Različni rezultati lahko kažejo na človeško napako ali napake pri načrtovanju eksperimentov. Razlike se lahko uporabijo za prepoznavanje napak in za izboljšanje ene ali več eksperimentalnih metod, dokler ne dobimo doslednih in ponovljivih rezultatov.
Da bi bila navzkrižna validacija uspešna, morajo raziskovalci na splošno vedeti, da ena od metod daje natančne rezultate. Cilj je torej, da nova in nepotrjena metoda ali primerjalnik vrne rezultate, enake tistim znane metode ali reference. Če nobena metoda ni znana kot točna, jo je verjetno mogoče prilagoditi tako, da daje enake rezultate, vendar še vedno ni zagotovila, da so ti rezultati pravilni.
Raziskovalci pogosto uporabljajo navzkrižno validacijo pri uvajanju nove, učinkovitejše eksperimentalne metode, ki naj bi nadomestila starejšo metodo. Nova metoda je uporabna le, če jo je mogoče uporabiti za isti namen kot metodo, ki naj bi jo nadomestila. Navzkrižno preverjanje se uporablja za zagotovitev, da je nova metoda enako učinkovita kot stara in da učinkovitost ni cena natančnosti.
Rezultati poskusov, uporabljenih za navzkrižno validacijo, se lahko pripravijo kvalitativno ali kvantitativno glede na naravo poskusa. Uspeh nekaterih preprostih kemijskih eksperimentov je mogoče oceniti s preprostimi vizualnimi namigi, kot je sprememba barve. Nova metoda, ki povzroči enako spremembo barve, je v nekaterih primerih lahko ocenjena kot uspešna. Večina sodobnih znanstvenih raziskav pa v veliki meri temelji na kvantitativnih metodah. Kot take je treba primerjati kvantitativne informacije, razlike v številčnih podatkih pa se uporabljajo za presojo uspeha ali neuspeha validacijskega poskusa.
Veliko rezultatov navzkrižne validacije se opira na velike količine statističnih podatkov in ne na kvalitativne informacije ali na eno ali dve vrednosti, kot sta temperatura ali kislost. Za takšne statistične podatke ne obstaja nobeno točno določeno število ali niz številk, medtem ko so vse druge napačne. Uspeh navzkrižnega preverjanja se presoja glede na to, ali vrnjeni podatki spadajo v določen prag sprejemljive napake ali ne. V takih poskusih so lahko nekatere vrnjene vrednosti sprejemljive, druge pa napačne, kar kaže, da je treba določene dele testiranih metod revidirati.