Navidezni omrežni adapter je tehnološki sistem, ki pomaga povezati računalnike ali druge elektronske naprave skupaj. Ko so povezane, lahko naprave delijo shranjene informacije. Ta vrsta adapterja deluje z uporabo programske opreme. Pogosto je uporaben za zaposlene v velikih organizacijah ali za vladne agencije, ki zelo cenijo varno komunikacijo.
Osnovna funkcija adapterja je povezovanje elektronskega sistema v omrežje, ki je kompleksna interakcija več različnih elektronskih sistemov. Obstaja veliko vrst adapterjev, pri čemer je velik odstotek sestavljen iz fizičnega predmeta. Na primer, vmesnik za povezavo perifernih komponent (PCI) je majhna naprava, ki se priključi na osebni računalnik. Brezžični adapterji omogočajo prenos informacij in povezav na velike razdalje. Takšni adapterji lahko delujejo kot zunanji omrežni adapter in tako ostanejo zunaj primarne elektronske naprave ali pa so nameščeni v glavno fizično telo naprave.
Navidezni omrežni adapter se od tradicionalnega adapterja razlikuje zaradi svoje nefizičnosti. Medtem ko je tradicionalna vrsta adapterja dejanski objekt, navidezni omrežni adapter deluje z izključno uporabo elektronskih programov ali programske opreme. Ti adapterji se običajno uporabljajo za navidezna zasebna omrežja (VPN). VPN je med seboj povezana skupina tehnoloških sistemov, ki poudarjajo zasebno in varno komunikacijo.
Te VPN-je pogosto najdemo v velikih organizacijah, tako da lahko oddaljeni zaposleni pridobijo zasebni dostop do glavnih računalniških sistemov organizacije. Vladne organizacije lahko uporabljajo tudi VPN za prenos in izmenjavo tajnih ali ekskluzivnih informacij. Poleg povezovanja zasebnih elektronskih informacij in sistemov VPN običajno povezuje uporabnike tudi z obsežnim javnim komunikacijskim sistemom, kot je internet.
Namestitev navideznega omrežnega vmesnika je odvisna od narave sistema, ki bo služil kot njegova primarna priloga. Številni računalniški operacijski sistemi bodo vsebovali razdelek, ki uporabnikom omogoča konfiguracijo ali namestitev novih sistemskih komponent. Z vstopom v ta razdelek bodo uporabniki pogosto lahko dodali omrežno kartico z izbiro možnosti adapterja v meniju. Uporabnik bo nato morda pozvan, da doda informacije, pomembne za določeno znamko in vrsto adapterja. V elektronski sistem mora biti nameščena tudi ustrezna programska oprema.
Ko je navidezni omrežni adapter nameščen, ga je treba povezati v omrežje, ta korak pa je mogoče izvesti tudi prek uporabnikovega računalniškega sistema. Večina takšnih sistemov ima razdelek, ki je posebej namenjen vzpostavitvi omrežnih povezav. V osebnem računalniškem sistemu, kot je Microsoft Windows®, je ta razdelek mogoče najti pod naslovom Nadzorna plošča. Ko uporabnik enkrat dostopa do tega razdelka, je povezava z omrežjem pogosto zgolj stvar sledenja navodilom in poznavanja naslova internetnega protokola ciljnega omrežja. Ta niz številk je edinstven identifikacijski marker, dodeljen skoraj vsem elektronskim napravam, ki so lahko del omrežja.