Navidezna avtoriteta je v bistvu oblika avtoritete, v kateri je nekdo videti kot zastopnik večje agencije in je sposoben delovati v imenu te agencije, ne glede na to, ali ta avtoriteta dejansko obstaja ali ne. To se običajno uporablja za velika podjetja in glede tega, katere osebe v tem podjetju lahko sklepajo dogovore z drugimi v imenu tega podjetja. Zaposleni pri velikem trgovcu na drobno pri blagajni, na primer, morda nima dejanskih pooblastil za določanje cen za stranke, ima pa lahko očitno pooblastilo za stranke, da to lahko stori.
Vprašanje navidezne avtoritete se običajno pojavi v zvezi z velikimi organizacijami in komu je dovoljeno zastopati te organizacije drugim. Podjetja, ki najemajo svetovalce ali tretje osebe za opravljanje različnih nalog, lahko zato na te posameznike razširijo navidezno pooblastilo, ne da bi jim dala kakršno koli dejansko pooblastilo. To nekomu, ki dela v podjetju, omogoča, da se pogaja o pogojih poslovanja, kot je oblikovanje cenovnih politik za posamezne stranke, tudi če za to dejansko nima pooblastil. Takšno pooblastilo je mogoče vzpostaviti na več različnih načinov, običajno pa se zanaša na to, da je nekdo zaposlen v podjetju, da je oblečen v službena oblačila ali vozi službena vozila in ima stacionarne ali vizitke za podjetje z njegovim imenom.
Navidezna avtoriteta je v nasprotju z dejansko avtoriteto, pri kateri je oseba posebej pooblaščena, da na določene načine deluje v imenu določene agencije. Zaposleni v podjetju imajo običajno določene vrste dejanskih pooblastil, da se obnašajo na določen način in opravljajo nekatere vrste poslov. Navidezno avtoriteto je mogoče ustvariti tudi, ko nekdo zapusti podjetje, pri katerem je imel prej dejansko pooblastilo, vendar se še naprej obnaša, kot da ta avtoriteta še vedno obstaja, pogosto imenovana dolgotrajna navidezna avtoriteta.
Da bi bilo očitno pooblastilo pravno zavezujoče, mora agencija, ki jo oseba poskuša zastopati, navesti, da takšno pooblastilo obstaja. S tem organ ne postane dejanski, ampak dokazuje, da je agencija privolila v ustanovitev tega organa. Če je agencija seznanjena s tovrstnim pooblastilom in z njim ne podpira ali pristaja, potem ta ni ustanovljena in agencija ne more biti odgovorna za dejanja posameznika. Kadar je tak organ ustanovljen, ne da bi agencija za to vedela, lahko agencija tudi nasprotuje tožbi zoper njega z utemeljitvijo, da nikoli ni bilo podlage, da bi bil ta organ očiten.