Naturalistična zmota je vrsta logične zmote, pri kateri se ideja, da je nekaj naravnega, uporablja za označevanje, da mora biti torej dobro. Ena od glavnih pomanjkljivosti te ideje je, da je pomen izraza “naravno” lahko v nekaterih primerih jasen, v drugih pa nejasen. Uporaba te ideje lahko ustvari tudi situacijo »zastavljanja vprašanja«, v kateri nekdo trdi, da so stvari, ki so naravne, dobre preprosto zato, ker so naravne. Naturalistična zmota je običajno zgrajena na dejstvu, da nekdo uporabi dejansko izjavo kot dokaz za izjavo o vrednosti.
Naturalistična zmota, imenovana tudi sklicevanje na naravo, se najpogosteje pojavi, ko nekdo uporabi argument, da je nekaj, kar je »naravno«, torej »dobro«. To se običajno uporablja v kombinaciji z idejo, da je nekaj, kar je »nenaravno«, samo po sebi »slabo« ali vsaj ni tako dobro kot nekaj »naravnega«. Ena od večjih težav pri uporabi naturalistične zmote je, da je pomen izraza “naravno” pogosto nejasen. Medtem ko so drevesa očitno naravna, je manj jasno, ko razpravljamo o drevesu, ki so ga ljudje vnesli na novo območje in škoduje obstoječemu ekosistemu na tem območju, glede tega, ali je ta proces »naraven« ali »nenaraven«.
Druga pomembna težava pri uporabi naturalistične zmote v argumentu je, da pogosto ustvari situacijo, v kateri nekdo »zastavi vprašanje«. “Postavljati vprašanje” se nanaša na argument, ki se v bistvu uporablja kot dokaz samega sebe. Na primer, nekdo, ki trdi, da so »te ptice dobre, ker so naravne, naravne stvari pa so dobre«, »zastavlja vprašanje«. Argument zahteva predpostavko, da je pogoj »naravne stvari dobre« resničen, da bi ga podprl, vendar je to sam namen argumenta, ki ga postavlja. Ta vrsta argumenta je precej pogosta v naturalistični zmoti in izogibanje zahteva, da nekdo najprej trdi, ali je nekaj “naravnega” samo po sebi dobro.
Številna vprašanja, ki se pojavijo, ko nekdo uporabi naturalistično zmoto, izhaja iz dejstva, da se zmota opira na to, da se dejanska izjava pretvori v vrednostno izjavo. Če nekdo reče: »To drevo je naravno«, potem preprosto izjavlja dejstvo; to je ne glede na to, ali je res ali ne. Težava nastane, ko nekdo razširi to izjavo, da nato reče: »To drevo je naravno, kar pomeni, da je dobro«, saj to v izjavo dejstva vnese vrednostno izjavo. Vsako takšno vrednostno izjavo je treba oceniti ločeno in argumentirati za ali proti, neodvisno od začetne dejanske izjave, kar je najboljši način, da nekdo premaga naturalistično zmoto.