Najbližji sorodnik je izraz, ki se uporablja za nekoga, ki je najbližji krvni sorodnik nekoga, ki je nesposoben ali mrtev. Za pravne namene se posvojitelji družine obravnavajo kot sorodniki, čeprav niso v krvnem sorodstvu. Nekateri pravni statuti pod tem izrazom vključujejo tudi osebe, ki jih povezuje afiniteta, kot so zakonci. Nasprotno pa je tujec v krvi nekdo, ki nima znane krvne povezave z drugo osebo.
Odkar so ljudje imeli lastnino za zapuščino, so pravila dedovanja na splošno sledila smernicam sorodnikov. Ko nekdo umre, se domneva, da so najbližji sorodniki upravičeni do zapuščine, razen če je v oporoki posameznika izrecno navedeno drugače. V primeru, da kdo umre brez oporoke ali brez oporoke, se razdelitev dediščine določi z iskanjem najbližjih sorodnikov. Če ne bo mogoče najti krvnega sorodstva, se lastništvo zapuščine vrne vladi z odsvojitvijo.
Pomisleki glede iskanja najbližjih sorodnikov niso omejeni na situacije, v katerih nekdo umre in je treba najti dediče. Kadar so ljudje onesposobljeni zaradi poškodb ali kroničnih stanj, ki jim onemogočajo aktivno vlogo pri njihovi zdravstveni oskrbi, je treba imenovati nekoga, ki odloča. Če nekdo ni izrazil predhodne želje in nekoga imenoval, da to stori, lahko v njegovem imenu odločajo najbližji sorodniki.
Redko se zgodi, da je nemogoče najti bližnjega sorodnika za nekoga, ki ne more sprejemati zdravstvenih odločitev, vendar se to zgodi. V teh primerih lahko sodišče imenuje nekoga, ki prevzame zdravstvene in pravne odločitve v imenu osebe, ki tega ne more storiti. Ta oseba mora delovati tako, kot meni, da je v najboljšem interesu osebe, ki jo zastopa. Ljudje, ki vedo, da imajo posebne želje glede reševanja zdravstvenih in pravnih vprašanj, naj se sestanejo z odvetnikom in osebo, ki bi jo želeli imenovati, da te želje uveljavi, da bo v primeru težave nekdo že na mestu.
Večina narodov je določila prednost najbližjim sorodnikom na podlagi stopnje povezanosti s pokojnikom. Otroci na primer dedujejo pred nečakinjami in nečakinji. Ožje družine imajo običajno prednost, čeprav se lahko nekdo v ožji družini pokojnika odloči, da del zapuščine razdeli nekomu, ki je bolj oddaljen.