Ohranjevalna biologija je usmerjena poddisciplina biologije, ki proučuje ekosisteme na Zemlji, da bi pomagala zaščititi rastlinske in živalske vrste pred ogroženostjo in izumrtjem. Ker je bilo dokazov o množičnih izumrtjih v poznem 20. stoletju veliko, so se nekateri znanstveniki odločili, da svoje raziskave osredotočijo na iskanje točnih podatkov o izumrtjih in uporabo tega znanja za ponovno naselitev ali reševanje vitalnih vrst. Nekateri naravovarstveni biologi poleg pomoči v boju za reševanje vrst pred izumrtjem nameravajo tudi zagotoviti, da Zemlja ostane sposoben življenjski prostor za človeštvo z nadaljevanjem potrebne biotske raznovrstnosti.
Naravovarstveni biolog ima na splošno znanstveno ozadje iz ekologije, biologije, zoologije ali naravoslovja. Čeprav nekatere univerze ponujajo biološke programe s poudarkom na naravovarstvenem študiju, poimenovanje »konservatorski biolog« običajno ni naziv, ki ga pridobimo z določenim študijem. Pogosto se izraz nanaša na znanstvenika, ki ga zanima pridobivanje podatkov in rezultatov študij ter njihovo uporabo v sodobnih prizadevanjih za ohranjanje. Varstveni biolog se lahko odloči tudi za študij naravovarstvenih in okoljskih znanosti, da se bolje pripravi na poklicni svet.
Obstaja več osnovnih področij, na katerih lahko znanstvenik pomaga pri prizadevanjih za ohranjanje. Pri raziskovanju znanstvene skupine preštevajo in ocenjujejo število populacij z uporabo vizualnih podatkov in celo matematičnih formul, da dobijo natančno predstavo o številu vrst. Vedenjski biologi preučujejo vzorce obnašanja, ki so skupni vrsti, vključno z odnosi med plenilcem in plenom ter odvisnostjo vrste od njenega okolja. Z zbiranjem vedenjskih in populacijskih podatkov za več let ali desetletij lahko znanstveniki vidijo, kako se vrsta sčasoma spreminja. Ti podatki so bistvenega pomena pri določanju zdravja populacije, pa tudi pri zagotavljanju namigov o tem, kateri dejavniki vplivajo na njen nadaljnji obstoj na planetu.
Številni naravovarstveni biologi so aktivno vključeni v politične in znanstvene skupine, katerih cilj je pomagati svetovnim voditeljem pri oblikovanju okoljske politike. S sodelovanjem v študijah in poskusih lahko znanstveniki najdejo pomembne podatke, ki povezujejo ogroženost in izumrtje z določenimi dejavnostmi, ki jih nadzoruje človek, kot so krčenje gozdov, onesnaževanje kopnega in morja ter nereguliran krivolov. Varstveni biolog lahko objavlja tudi gradivo, ki državljane in politične voditelje izobražuje o učinkih človekove dejavnosti na druge vrste in pomenu biotske raznovrstnosti za človeško življenje.
Cilj številnih naravovarstvenih znanstvenikov je zagotoviti varno prihodnost zdravega planeta, polnega biotske raznovrstnosti. Čeprav kritiki to področje zavračajo kot pretirano čustveno podlago za aktiviste, mnogi trdijo, da ohranjanje zdravja zemeljskega rastlinskega in živalskega sveta omogoča tudi nadaljnji obstoj ljudi. S preučevanjem raznolikosti in medsebojnega delovanja vrst, od čebel do modrih kitov, bi naravovarstveni biolog morda varoval prihodnost planeta.