Narativni diskurz je vrsta pisne ali verbalne komunikacije, ki vključuje pripoved ali z drugimi besedami pripovedovanje zgodbe. To je ena od klasičnih vrst diskurza, ki ljudem pomaga prepoznati različne načine komunikacije in različne vrste govornih ali pisanih funkcij. Narativni diskurz je pogost v nekaterih vrstah medijev.
Obstaja nekaj ključnih značilnosti in značilnosti pripovednega diskurza. Ena je, da se pripoved običajno odvija v kronološkem vrstnem redu. Naracija ali pripovedovanje deluje na ta način, da obvesti poslušalca ali bralca in ga popelje skozi verigo dogodkov zaporedoma, tako da lahko naravno zgradijo svoje razumevanje situacije ali scenarija, o katerem se pripoveduje.
Druga značilnost pripovedi je, da so pogosto napisane ali izgovorjene v prvi ali tretji osebi. Nekatere od teh pripovedi lahko uporabljajo stališče druge osebe, vendar je to nenavadno. Vsevedna pripoved uporablja tretjo osebo; na primer nekdo, ki pravi: »zajec je odskočil na dvorišče«, gradi pripoved tretje osebe. Nasprotno pa nekdo, ki pravi: »Videl sem, kako je zajc odskočil na dvorišče,« uporablja stališče prve osebe.
V različnih medijih se narativni diskurz pojavlja tudi v različnih oblikah. V leposlovju in nekaterih drugih vrstah besedilnih medijev je pripoved pogosto v obliki neprekinjene vsevedne in kronološke pripovedi tretje osebe. V nekaterih oblikah vizualnih medijev, kot sta televizija in kino, je pripoved pogosto v monologu v prvi osebi, ki je včasih »voice over«. V glasovnem posnetku glas izven zaslona zagotavlja pripoved, ki se prekriva z oddaljenimi, a pogosto povezanimi slikami.
Analiza pripovedi in prepoznavanje pripovednega diskurza pomaga zunanjim osebam oceniti in analizirati pisno ali govorno komunikacijo. Študenti na različnih akademskih oddelkih bi lahko uporabili vrednotenje pripovedi, da bi izvedeli več o medijih in komunikaciji. Na primer, uporaba pripovedi v oglaševanju, kjer se ta oblika diskurza pogosto meša z drugimi temeljnimi oblikami, lahko zagotovi velik vpogled v marketinške strategije podjetja, ki stoji za oglaševanjem. Nekateri sodobni novinarji, strokovnjaki in drugi, ki se ukvarjajo z družbenim komentarjem, celo omenjajo »pripoved« kot glavni element vprašanja, kjer se stranke borijo za nadzor nad pripovedjo, da bi oblikovale kolektivno dojemanje dogodkov. Razumevanje moči pripovedi je ključni del preučevanja današnjega kompleksnega medijskega sveta.