“Nanobiomehanika” je relativno redko uporabljena beseda, ki se uporablja za opis mehanike živih celic v delovanju. Predpona »nano« je nekoliko modna beseda, ker se ustrezne dolžinske lestvice živih celic merijo v mikrometrih, ne v nanometrih, čeprav se nekatere pomembne sile pojavljajo na nanometrski lestvici. Ker so celice gradniki vseh živih bitij, je razumevanje njihove nanobiomehanike koristno za napovedovanje in analizo njihovih lastnosti na makro lestvici.
Eden od raziskovalcev nanobiomehanike, Subra Suresh, znanstvenik z MIT, je pionir uporabe meritev na nanosmerju za žive celice. V enem poskusu je izmeril razliko v fizikalnih lastnostih med zdravimi rdečimi krvnimi celicami in rdečimi krvnimi celicami, okuženimi s paraziti malarije. Suresh je z uporabo drobnih senzorjev, ki lahko merijo sile tako majhne kot pikonjuton (ena trilijona newtona), ugotovil, da so rdeče krvne celice, okužene z malarijo, 10-krat bolj toge od zdravih rdečih krvnih celic, tri do štirikrat trše, kot je bilo prej ocenjeno. Nanobiomehanika teh celic je pomembna, ker lahko toge celice zamašijo kapilare, kar povzroči možgansko krvavitev.
Raziskovalci upajo, da nam bo nanobiomehanika pomagala izvedeti več o določenih boleznih in izdelati nova zdravljenja ali zdravila zanje. Malarija je ena tarča, druge so mišična distrofija, bolezni srca in ožilja, rak jeter in trebušne slinavke ter srpastocelična anemija. Pri vsaki od teh bolezni posamezne celice kažejo spremembe v fizikalnih lastnostih, ki jih je teoretično mogoče izmeriti, da bi bolj učinkovito razumeli bolezen.
Nanobiomehanika lahko igra tudi vlogo pri oblikovanju novih materialov ali naprav v nanomerili, ki naj bi se vsadile v človeško telo, kot so srčni spodbujevalniki, protetični udi ali bolj futuristični vsadki, kot so nadomestki hipokampusa. Trenutni človeški vsadki običajno niso strukturirani na nano lestvici, saj je naše znanje o ugodnih vzorcih na tej lestvici omejeno zaradi nezadostne raziskave. Raziskovalci dolgoročno upajo, da bi lahko nanobiomehanika uporabili za ustvarjanje vsadkov, ki se tako dobro zlijejo s človeškim telesom, da je možnost zavrnitve skoraj nič, vsadki pa so tako učinkoviti in naravni kot organi sami.