Kršitev patenta je nepooblaščen uvoz, uporaba, proizvodnja, prodaja ali odstranjevanje patentiranega izdelka ali postopka. V nekaterih primerih je to dejanje lahko naključno, kar pomeni, da stranka, ki uporablja patentiran izdelek ali postopek, ni vedela za patent ali je verjela, da ima pravico do uporabe predmeta ali postopka, kot je. V drugih primerih lahko stranka namerno posega v pravice imetnika patenta, z namenom uporabe izdelka ali postopka na nedovoljen način. Ko se to zgodi, se imenuje namerna kršitev patenta.
Imetniki patentov imajo pravno sredstvo, ko druga stranka brez dovoljenja uporablja njihove izdelke ali postopke. V takem primeru lahko imetnik patenta začne tožbo zaradi kršitve, pri čemer zahteva, da sodišče tožencu naloži, naj preneha uporabljati patentirani izdelek ali postopek na nedovoljen način. Imetnik patenta lahko celo toži za odškodnino in zahteva denarno nagrado. Če sodišče ugotovi, da je bila nepooblaščena uporaba namerna, lahko prisodi višjo odškodnino, kot bi lahko, če bi bila kršitev patenta naključna.
Če je tožena stranka v primeru namerne kršitve patenta kriv za uporabo patentiranega izdelka ali postopka na nepooblaščen način, ima lahko še vedno pravno obrambo na sodišču. Tožena stranka lahko na primer postavi vprašanja o veljavnosti patenta. Če sodišče odloči, da patent ni veljaven, se lahko zadeva zavrne.
V nekaterih primerih lahko sodišče odloči, da je tožena stranka imela utemeljen razlog za domnevo, da je veljavni patent neveljaven. Zato sodišče ne sme šteti, da so dejanja obdolženca naklepna. To pa ne pomeni, da tožena stranka ni kršila patenta. Namesto tega to samo pomeni, da tega ni storil namerno.
Včasih lahko oseba uporablja patentiran izdelek ali storitev na nepooblaščen način, ker ne ve, da je patentiran. Morda v takem primeru ni ravnal namerno, vendar lahko njegovo dejanje vseeno krši patent. Zanimivo je, da je oseba lahko celo kriva za kršitev, če spodbuja drugo osebo ali podjetje k uporabi patentiranega izdelka na nedovoljen način. Takšno dejanje lahko imenujemo posredna kršitev patenta.
Namerni toženec zaradi kršitve patenta lahko trdi, da njegova uporaba izdelka ali postopka ni kršila patentnih zahtevkov, ki opredeljujejo zaščito imetnika patenta. Če lahko toženec dokaže, da patentni zahtevki ne vključujejo načina, na katerega je uporabil izdelek ali postopek, se lahko sodnik strinja z njim. V takem primeru se dejanja tožene stranke ne bi štela za kršitev patenta.
Ko je primer kršitve patenta veljaven, mora sodnik odločiti, ali je tožena stranka namerno kršila patent. Pri tem mora sodnik presoditi, ali je tožena stranka izdelek ali postopek uporabila namensko in z vedenjem, da je patentno zaščiten. Preuči lahko tudi, ali je tožena stranka poskušala prikriti kršitev in kako dolgo je postopek ali izdelek še naprej uporabljal na nedovoljen način. Prav tako lahko preuči, ali je bil toženčev namen škodovati, kako se je toženec obnašal med zadevo o kršitvi in ali je sam sprejel kakršne koli ukrepe, da bi popravil položaj, ki ga je povzročila kršitev.