Naložbeni razred se običajno nanaša na občinske državne ali podjetniške obveznice, ki veljajo za visokokakovostne in sorazmerno nizko tvegane. Ta ocena je bonitetna ocena, ki jo določi bonitetna agencija, kot je Standard & Poor’s (S&P) ali Moody’s. Različne agencije imajo različne ravni bonitetnih ocen. Obveznice investicijskega razreda imajo običajno oceno srednjega tveganja ali boljšo.
Obveznica je dolg, ki ga mora izdajatelj vrniti vlagatelju, ki je kupil obveznico. Izdajatelji plačajo obresti na obveznice, nato pa po določenem časovnem obdobju vrnejo prvotno naložbo v obveznico. Bonitetna ocena je v bistvu način za merjenje zaupanja investicijske skupnosti v sposobnost izdajatelja, da plača svoje dolgove.
Ko ima izdajatelj prevelik dolg, lahko vlagatelji začnejo dvomiti v izdajateljevo sposobnost odplačevanja. To lahko povzroči nižje bonitetne ocene. Bonitetne agencije običajno uporabljajo kombinacijo črk A in B za bonitetne ocene investicijskega razreda. Ocene S&P BBB ali višje in ocene Moody’s Baa ali višje kažejo na obveznice investicijskega razreda. Obveznice dobijo te visoke ocene, kadar obstaja majhno tveganje, da izdajatelj ne bo plačal obveznice.
Izdajatelj ne izplača obveznice, ko vlagatelju ne more plačati zapadlih obresti ali odplačati prvotnega zneska, vloženega v obveznico. Obveznica, ki je ocenjena pod naložbeno oceno, se na splošno imenuje junk obveznica. Neželene obveznice imajo veliko tveganje neplačila. Običajno obstaja višja stopnja donosa, ki vlagatelju nadomesti večje tveganje neplačila.
Bonitetne ocene se lahko spremenijo glede na finančno stabilnost izdajatelja. Če bonitetna agencija ugotovi, da obstaja povečano tveganje neplačila, se bonitetna ocena lahko zniža. Ko se bonitetna ocena zniža, je znana kot znižana ocena. Ko tveganje mine in se finančno stanje izdajatelja stabilizira, se bonitetna ocena lahko ponovno dvigne.
Zakladne obveznice ZDA veljajo za najvišji razred, z najmanjšim tveganjem, saj jih izda zvezna vlada. Posledično tem obveznicam ni dodeljena bonitetna ocena. Za druge lahko vlagatelji običajno najdejo bonitetno oceno, navedeno v prospektu, literaturi podjetja ali na spletni strani izdajatelja. Ocene lahko najdete tudi na spletnih straneh bonitetnih agencij.
Bonitetne ocene niso nezmotljive. Izdajatelji lahko ne plačajo obveznic investicijskega razreda. Obveznice imajo lahko tudi različne bonitetne ocene, ki jih dodelijo različne bonitetne agencije, čeprav so običajno podobne. Bonitetna ocena investicijskega razreda je običajno le eden od dejavnikov, ki jih vlagatelji uporabljajo pri ugotavljanju, ali bo obveznica dobra naložba.