Nakupni prevzem je način evidentiranja združitve podjetij za računovodske namene, ko vpletena podjetja ne združujejo svojih sredstev. Po tej računovodski metodi prevzemna družba obravnava ciljno podjetje kot sredstvo, ki ga kupuje. Bilanca stanja se ustrezno posodobi z nakupno pridobitvijo, da odraža spremembo vrednosti prevzemne družbe. Ko se podjetja združijo, je pomembno vedeti, katero računovodsko metodo uporabljajo za evidentiranje transakcije, saj bo to vplivalo na računovodske izkaze.
Pri nakupu se vsa sredstva ciljne družbe evidentirajo v bilanci stanja matične družbe tako kot njena lastna sredstva. Poleg tega so njene obveznosti prikazane z obveznostmi družbe. Oba sta prikazana po pošteni tržni vrednosti. To lahko zahteva, da storitve cenilca natančno določijo njihovo vrednost, zlasti v primeru sredstev, kot so nepremičnine, ki jih ima družba v lasti dalj časa, zaradi česar je težko določiti njihovo trenutno tržno vrednost.
Pri združitvi ni nenavadno, da prevzemno podjetje za prevzem plača premijo nad tržno vrednostjo. To je prikazano tudi pri nabavi v obliki dobrega imena. Dobro ime se obravnava kot neopredmeteno sredstvo. Čeprav podjetje zaradi izdatkov fizično ne dobi ničesar, prejema koristi, kot je tržni delež, ki je povezan z dobro blagovno znamko ali ugled ciljnega podjetja glede storitev za stranke. Podjetja upajo, da bodo ta strošek povrnila s prihodnjimi zaslužki.
Splošno pravilo je, da če pride do združitve in vpletena podjetja ne združujejo svojih interesov, se to evidentira kot nakupna pridobitev na računih prevzemne družbe. To bo najbolj očitno vidno v bilancah podjetja. Bilanca stanja iz preteklih obdobij bi morala biti videti bistveno drugačna, saj ne bo vsebovala sredstev in obveznosti prevzete družbe. V bilanci stanja se lahko razkrijejo tudi viri novih sredstev in obveznosti, pri čemer so označena razkritja, povezana s transakcijo združitve.
Računovodstvo je le en vidik procesa združitev in prevzemov, vendar je pomemben korak. Neustrezno evidentiranje transakcij lahko povzroči revizijo vladnih agencij, ki se ukvarjajo z davki, in lahko tudi škoduje delničarjem, saj povzroči netočno vrednotenje podjetja. Če so združitve namerno evidentirane nepravilno, se to obravnava kot goljufija in odgovorne osebe se lahko soočijo s kazensko obtožbo.