Nagradna obveznica je brezobrestni vrednostni papir, ki ga včasih izda vlada kot sredstvo za ustvarjanje obratnega kapitala za vladne projekte. Pristop deluje kot loterija, saj je vsaka oseba, ki ima obveznico, upravičena do prejema določene denarne nagrade vsakič, ko se izvede žrebanje. Vlagatelju ni treba nenehno znova sodelovati v žrebanju, dokler ima vsaj eno nagradno obveznico. V večini držav, ki uporabljajo ta model, se vsi dobitki, ustvarjeni z žrebanjem, štejejo za neobdavčene.
Medtem ko več držav po svetu uporablja model nagradnih obveznic, je najbolj znan primer Republika Irska. Obveznice so bile prvič izdane v poznih petdesetih letih prejšnjega stoletja, pri čemer so bile obveznice in črpanja strukturirana v skladu z določbami Zakona o financah iz leta 1950. V zgodnjih letih je Bank of Ireland delovala kot nadzornik izdaje obveznic in izvedbo letne risbe. Z leti se je pogostost žrebanja povečevala in se v zgodnjih devetdesetih letih prejšnjega stoletja preselila iz letnega do tedenskega dogodka. Žrebanje trenutno poteka vsak petek na pošti v Dublinu, rezultati pa so takoj objavljeni za medije.
Pomembno je omeniti, da nagradna obveznica ne zagotavlja nobenih donosov v obliki plačil obresti. Investitor dobi donos le, če med enim od tedenskih žrebanj dejansko osvoji kakšno nagrado. Na srečo so obveznice razmeroma poceni, kar omogoča sodelovanje, ne da bi pri tem vezali veliko denarja. Vmes se sodelovanje pri izdaji obveznic obravnava kot eden od načinov za zbiranje sredstev, ki jih lahko vlada nato uporabi za izboljšanje storitev, ponujenih vsem prebivalcem države. S tega vidika tudi tisti, ki v žrebanju ne sodelujejo z nakupom nagradne obveznice, na koncu uživajo vsaj nekaj koristi od projekta.
Medtem ko nagradna obveznica imetniku ne prinaša nobenih obresti, obveznica še naprej drži svojo nominalno vrednost. To pomeni, da lahko vlagatelj kadar koli želi, lahko unovči obveznice in zanje prejme enak znesek, ki je bil prvotno plačan. V nekaterih državah je med nakupom in prodajo obveznice čakalna doba, vendar to ni univerzalna določba. Povratna prodaja obveznic vlagatelju nikakor ne preprečuje kasnejšega nakupa novih obveznic, ko to omogočajo njegove finančne okoliščine.