Nadzor spletne kamere je uporaba spletnih kamer ali podobnih varnostnih naprav za vizualno spremljanje območja prek video slik, do katerih je mogoče dostopati in si jih ogledati prek interneta. Ta vrsta varnostnega nadzora je pogosto prednostna za uporabo v domu ali majhni pisarni. Dejstvo, da gre za enostavnejši sistem, lahko poveča privlačnost za nadzor manjšega obsega, saj nekateri uporabniki ne želijo vlagati časa ali denarja v bolj dodelan varnostni sistem za domačo pisarno ali drugo območje.
Spletna kamera je majhna kamera, ki zajema video slike in se lahko uporablja za shranjevanje teh slik kot video datotek v računalniku ali za prenos slik prek interneta na drugo lokacijo. Nadzor s spletno kamero uporablja to vrsto naprave za vzpostavitev varnostnega nadzora na določenem območju, običajno v notranjosti, kot je pisarna ali dom, čeprav bi opremo lahko uporabljali zunaj s pravilno ožičenjem. Prednosti uporabe nadzora s spletno kamero so, da je oprema razmeroma ugodna, zlasti za namestitev na območju, ki že ima računalnik, in zahteva le dodatno programsko opremo za enostavno uporabo.
Uporabniki nadzora s spletno kamero bodo sistem običajno postavili na območje, kjer je računalnik že v uporabi, na primer v pisarni ali sobi z namiznim ali prenosnim računalnikom. Spletna kamera se nato priključi v računalnik in ko je nameščena ustrezna programska oprema, jo lahko preprosto uporabite za različne namene, kot je video klepet ali objavljanje video posnetkov na internetu. Programsko opremo za nadzor spletne kamere lahko nato kupite in namestite v sistem, da uporabniku omogočite, da svoj računalnik preprosto spremeni v varnostno napravo.
Različni programi lahko ponujajo različne funkcije, vključno z možnostjo, da se program nenehno izvaja in začne zajemati slike šele, ko se zazna gibanje. To spremeni sistem v sicer drago varnostno napravo, ki jo sproži gibanje. Programska oprema bo običajno uporabniku omogočila, da ugotovi, v kakšno datoteko naj bodo slike shranjene, in uporabniku omogoči, da nastavi spletno mesto z uporabniškim imenom in geslom, do katerega je mogoče dostopati, da omogoči ogled videa na daljavo. Obvestila so pogosto del takšnih programov in uporabnik je lahko obveščen prek programa za takojšnje sporočanje (IM) ali na določeno telefonsko številko, ko je sistem aktiviran, da se omogoči takojšen oddaljeni ogled od koder koli na svetu.