Načrt nakupa denarja je načrt, v katerem delodajalec prispeva prispevke v varčevalni načrt zaposlenega. Znesek denarja, ki ga delodajalec prispeva, običajno temelji na lastnem prispevku zaposlenega. Znesek denarja, ki ga delodajalec prispeva k načrtu nakupa denarja, se lahko meri tudi sorazmerno s plačo zaposlenega.
Precej običajno je, da ti načrti delujejo na podlagi ujemanja. To pomeni, da bo delodajalec k načrtu prispeval enak znesek kot delavec. V drugih primerih bo znesek, ki ga delodajalec prispeva, dogovorjen določen znesek ali določen odstotek bodisi plače zaposlenega bodisi prispevka zaposlenega.
Ti načrti so običajno oblikovani za pomoč pri varčevanju za upokojitev ali pokojnino zaposlenega. Ko je načrt pripravljen, mora delodajalec vsako leto prispevati k načrtu, kot je določeno v pogodbi o zaposlitvi, razen če ta pogodba o zaposlitvi ne določa drugače. Čeprav obstaja nekaj podobnosti med načrtom nakupa denarja in načrtom delitve dobička, je glavna razlika v tem, da mora delodajalec, razen če ni drugače določeno, prispevati k načrtu, ne glede na to, ali ima podjetje dobičke ali izgube. Po drugi strani pa v načrtu delitve dobička znesek denarja, ki ga prejme zaposleni, temelji na uspešnosti in dobičku podjetja.
V davčnem sistemu Združenih držav se načrt nakupa denarja imenuje 401(a). Prispevki v ta načrt se lahko vplačajo pred obdavčitvijo ali na način po davku. Izbira med tema dvema možnostma običajno opravi delodajalec.
Obstajajo številne prednosti za vpis v načrt nakupa denarja ali 401(a). Ena izmed najbolj očitnih prednosti je varčevanje za upokojitev in vzpostavitev finančne varnosti. Druga korist, ki je bolj neposredna v smislu finančnega življenja posameznika, je, da lahko prispevek k nakupnemu načrtu pomaga zmanjšati dohodnine.
Preden se vpišete v načrt nakupa denarja, je pomembno, da razumete vse zahteve v zvezi s prispevki in načine, na katere bo načrt vplival na davke. Prav tako je pomembno razumeti pravila o tem, kako in kdaj je mogoče denar umakniti iz načrta ter kako je to povezano z obdavčitvijo. Vse te informacije običajno ponudi delodajalec, vendar jih lahko pregleda računovodja.