Nacionalni zakon o delovnih razmerjih (NLRA), ki ga je sprejel kongres Združenih držav leta 1935, je zvezni zakon, ki je usmerjen v urejanje delovnih in upravljavskih praks v zasebnem sektorju. Nacionalni zakon o delovnih razmerjih zagotavlja delavcem pravico do sindikalizacije, stavke in sodelovanja v kolektivnih pogajanjih brez strahu pred maščevanjem vodstva. Z zakonom je bila ustanovljena tudi agencija, pristojna za uveljavljanje teh pravic, Nacionalni odbor za delovna razmerja (NLRB). Poleg tega je zakon o delovnih razmerjih določil najvišje delovne ure in minimalne plače.
Ključne zakonske določbe NLRA so v sedmem, osmem in devetem oddelku zakona. Sedmi razdelek daje delavcem pravico, da se sami organizirajo in pomagajo delovnim organizacijam. Pravica do kolektivnega pogajanja prek predstavnikov, ki jih izberejo delavci, je tudi v tem razdelku. Poleg tega Sedmi oddelek zagotavlja zaščito za delavce, ki protestirajo, protestirajo ali stavkajo.
Osmi razdelek Zakona o nacionalnih delovnih razmerjih opredeljuje vrste ravnanja delodajalcev, ki predstavljajo nepoštene delovne prakse in so nezakonite. Vmešavanje v sindikalno dejavnost je bilo nezakonito, kot tudi praksa, da delodajalec prevladuje v sindikatu. Delodajalci niso mogli več diskriminirati delavcev, ki sodelujejo v sindikalnih ali drugih kolektivnih dejavnostih. Povračilo zoper delavce zaradi vložitve obtožb zaradi nepoštene delovne prakse ali zaradi sodelovanja z NLRB je postalo nezakonito. Končno, delodajalci niso več mogli zavrniti pogajanja v dobri veri s sindikati ali njihovimi predstavniki.
Volilni postopki, ki jih je treba upoštevati pri glasovanju o zastopanju sindikatov, so določeni v devetem oddelku. Ta razdelek tudi navaja, da so sindikati, če so certificirani ali priznani, izključni zastopniki članov pogajalske enote. Nazadnje, pritožb delavcev ni mogoče prilagoditi, razen če je prisotna možnost prisotnosti predstavnikov sindikatov.
Z ustanovitvijo NLRB v tretjem oddelku je Zakon o državnih delovnih razmerjih dobil svojo moč. Kot zvezna agencija ima NLRB dve glavni funkciji: nadzor nad volitvami, ki jih izvajajo delavci, da se odločijo, ali jih bo zastopal sindikat, in pregon kršitev NLRA. Odbor je dobil pooblastila za sodne pozive za povečanje svojih preiskovalnih nalog, možnost ugotavljanja dejstev in izdajanja sklepov, izvršljivih na sodišču, ter pooblastila za določitev pravnih sredstev za kakršne koli ugotovljene kršitve.
Vsi zaposleni niso zajeti v NLRA. Domači delavci, kmetijski delavci, samostojni izvajalci in delavci, za katere velja Zakon o delu v železnicah, niso zajeti. Nazadnje, nadzorniki ter zvezni, državni in lokalni vladni delavci niso zajeti v nacionalnem zakonu o delovnih razmerjih.