Pri računovodskih praksah podjetij je nabrani dohodek opredeljen kot dobiček, ki se hrani in ne razdeli delničarjem v obliki dividend. Zadrževanje takšnih dobičkov služi namenu razpoložljivih sredstev za napredovanje poslovnih interesov, naložbe, podporo raziskav in razvoja ter pridobivanje sredstev s kapitalskimi izdatki. Bilanca stanja družbe beleži nabrani prihodek kot vrstico pod lastniškim kapitalom. Prav tako se lahko akumulirani dohodek uporabi tudi za odplačilo dolga, ki ga je družba utrpela zaradi izposojanja. Ker se ne razdeli, tak zadržani dohodek običajno ni obdavčen, dokler se prispeva k razumnim poslovnim odhodkom.
Drug izraz, ki se uporablja za označevanje nabranega dohodka, je dodeljeni zadržani dobiček. Ko se nabrani dohodek rezervira za določen namen, se bodo računovodje sklicevali na ta dohodek kot na takšen. Na primer, če se korporacija odloči za izgradnjo novega raziskovalnega objekta, bo korporacija običajno določila proračun za dokončanje projekta in si priskrbela potrebna sredstva. Po zaključku projekta, če skupni izdatki sodijo v okvir predvidenega proračuna, bodo računovodje vrnili sredstva v okviru dodeljene kategorije zadržanega dobička v bilanci stanja. Takšni zaslužki se v nobenem primeru nikoli ne prerazdelijo delničarjem.
Nekatere države dovoljujejo, da imajo neprofitne in nevladne organizacije, ki delujejo z donacijami, tudi zbrane dohodke, ki se ne uporabljajo za dobrodelne namene. Predpisi običajno zahtevajo, da se določen znesek sredstev nameni za ta namen, če organizacija določenega odstotka svojih prihodkov ne uporabi za dobrodelne namene. Podobno kot pri korporacijah je tudi ta dohodek namenjen za prihodnje poslovne namene ali celo v dobrodelne namene. Za razliko od korporacij pa morajo neprofitne organizacije včasih določiti, kako bodo sredstva uporabljena, in imajo običajno omejitev časa, v katerem se sredstva lahko hranijo. Če tega ne storite, lahko regulativni organi izvedejo revizijo financ organizacije.
Organizacije, ki se ukvarjajo z dobrodelnostjo, lahko tudi zberejo majhen del svojega dohodka in ga namenijo posebej za poslovne interese ali naložbe. Ta sredstva pogosto nimajo omejitev, koliko časa jih lahko dobrodelna organizacija hrani. Vsi nabrani dohodki, ki presegajo ta majhen odstotek, običajno spadajo pod zgoraj omenjene smernice, če niso bili uporabljeni v dobrodelne namene v letu, v katerem so bili prejeti. Vendar se predpisi za dobrodelne organizacije med državami precej razlikujejo, medtem ko so za korporacije običajno skladni.