Postopek Mumford, znan tudi kot distalna klavikalna resekcija, je kirurški poseg, katerega namen je lajšanje bolečine v rami z odstranitvijo majhnega dela ključnice ali ključnice. Bolniki, ki trpijo zaradi bolečega vnetja, otekline ali osteoartritisa v akromioklavikularnem (AC) sklepu – kjer se konec klavikule sreča z ramo – se lahko odločijo za ta postopek, še posebej, če so alternativne rešitve, kot sta fizikalna terapija in injekcije kortizona, neuspešne. Operacija se lahko izvede z odprtim ali artroskopskim postopkom in običajno zahteva osem do deset tednov okrevanja.
Razlogi za to operacijo
Kirurgi običajno izvedejo ta postopek, ko se na ključnici razvijejo kostne izrastke, ki zožijo AC sklep in preprečijo njegovo nemoteno premikanje. Te ostroge lahko povzroči artritis ali prekomerna uporaba. Stanje, imenovano distalna klavikularna osteoliza ali »rame dvigovalca uteži«, se lahko razvije pri ljudeh, ki močno obremenjujejo ta sklep; v tem stanju se začne razpadati konec ključnice. Odstranitev poškodovanega konca ključnice lahko pomaga pri lajšanju bolečin in obnovi gibanje pri mnogih od teh bolnikov.
Mumfordov poseg je razmeroma pogosta in preprosta operacija ter ima visoko stopnjo uspešnosti. Klinične študije kažejo, da glede na osnovno težavo in vrsto uporabljenega kirurškega posega vsaj 75 % – 90 % bolnikov poroča o dobrih do odličnih rezultatih.
Pred operacijo
Preden se priporoča postopek Mumford, bo zdravstveni delavec ocenil bolnika, občutek otekline ali občutljivosti v AC sklepu in preveril bolnikov obseg gibanja. Izvede se vrsta testov, da se ugotovi, ali bodo določene vrste gibanja v roki in rami povzročile bolečino bolniku. Temu sledita rentgenski žarki in slikanje z magnetno resonanco (MRI), da lahko zdravstveni delavec poišče jasne znake kostnih izrastkov ali drugih težav v sklepu in pomaga izključiti druge vzroke bolečine.
Nekirurške metode zdravljenja so skoraj vedno priporočljive, preden bolnik opravi operacijo za odpravo težave z AC sklepom. Takšno zdravljenje lahko vključuje zaledenitev in počitek rame, protivnetna zdravila, injekcije kortikosteroidov in fizikalno terapijo. Večina izvajalcev zdravstvenih storitev priporoča, da te metode poskusite vsaj šest mesecev, preden razmislite o možnostih kirurškega posega.
Odprta resekcija distalne ključnice
Med odprtim Mumfordovim postopkom z neposrednim pristopom se lahko bolniku da pomirjevalo, skupaj s splošno anestezijo ali regionalnim interskalenskim blokom, ki omrtviči živce v rami in roki do 24 ur po operaciji. Na vrhu AC sklepa se naredi rez, in fibrozno tkivo ali fascija nad sklepom se razreže; morda bo treba tudi sprostiti ramenske mišice iz kosti. Kirurška žaga se uporablja za odrezanje približno 0.4 do 0.8 palca (1 do 2 centimetra) ali manj kosti s konca ključnice. Kosi kosti se odstranijo, tkivo in koža pa spet zašita.
Pri posrednem pristopu kirurg izvede poseg od spodaj in ne zgoraj. Pri tem pristopu se izvede veliko istih korakov, čeprav se bursa – majhna vrečka, napolnjena s tekočino, ki blaži sklep – običajno odstrani. Posredni pristop je pogosto prednosten, ko se izvajajo tudi drugi kirurški posegi, kot je popravilo rotatorne manšete.
Artroskopska distalna resekcija ključnice
Čeprav je bil prvotni Mumfordov poseg odprta operacija, je napredek naredil artroskopske tehnike vse bolj priljubljene. Kot pri odprti kirurgiji se lahko artroskopski posegi izvajajo z neposrednimi in posrednimi pristopi. Pri tej vrsti kirurgije se naredi več majhnih rezov v rami, v sklep pa se vstavi kamera in kirurški instrumenti. Za razliko od odprtega postopka običajno ni treba sprostiti mišic za izvedbo te vrste operacije. Pokrivalo sklepa, znano kot sklepna kapsula, se odstrani in s kirurškim brusom se obrije del ključnice.
Obnovitev
Tako odprta operacija kot artroskopska operacija se lahko izvajata ambulantno, čeprav bo v nekaterih primerih morda moral bolnik ostati čez noč. Sama operacija običajno traja eno do dve uri, bolnik lahko potrebuje še dve uri, da anestezija izgine. Koliko časa bo bolnik potreboval, da si opomore od same operacije, je odvisno od vrste posega in hitrosti celjenja telesa, vendar ljudje, ki imajo artroskopske operacije, običajno okrevajo hitreje. Zarez na koži in fasciji ter sprostitev mišic pri odprti operaciji se bosta zacelila dlje kot manjši rezi, narejeni med artroskopskim posegom.
Bolnik bo moral prvih nekaj dni po Mumfordovem posegu mirovati ramo in obvladovati morebitno bolečino in oteklino z ledom in zdravili. Prvi dan ali dva je roka običajno imobilizirana v zanki, vsakršno gibanje pa mora biti čim manjše. Povoje lahko pogosto odstranimo po približno dveh dneh z artroskopskim posegom in teden dni po odprti operaciji.
Po nekaj dneh se lahko priporoči lahkotno ali pasivno gibanje rok, bolnik pa lahko preneha nositi zanko, če to ne povzroča bolečine. Po prvem tednu lahko bolnik začne z lahko fizikalno terapijo in z različnimi gibalnimi vajami; tudi pri nošenju zanke lahko premikanje prstov in rok pomaga pri cirkulaciji. Pogosto traja približno tri tedne, da bolnik spet normalno uporablja ramo in roko. Športa in drugih težjih telesnih dejavnosti se običajno ne sme izvajati osem do deset tednov po operaciji. Pacientu svetujemo, da s terapijo nadaljuje počasi in o morebitnih bolečinah poroča svojemu zdravniku.
Možne zaplete
Zapleti pri tej operaciji so na splošno manjši in se redko pojavijo, ne glede na uporabljeni postopek. Najpogostejši zaplet je občutljivost sklepov, skupaj s togostjo in nekaj manjše izgube višine. Nekateri bolniki občutijo šibkost v rami in roki, zlasti po odprtem posegu. Med operacijo se lahko poškodujejo ligamenti okoli sklepa, kar vodi v nestabilnost ramen. Možna je tudi okužba v sklepu.
V nekaterih primerih kirurg morda med posegom ne odstrani dovolj kosti, zato lahko bolnik še vedno doživi dolgotrajno bolečino. Možno je tudi, da težave z AC sklepom niso bili edini vzroki za bolečino v rami, zato operacija morda ne bo rešila osnovnega stanja.