Multi-homing je situacija, ki opisuje en sam računalniški gostitelj, ki uporablja več naslovov IP, povezanih z različnimi povezanimi omrežji. V tem scenariju je večdomni računalniški gostitelj fizično povezan z različnimi podatkovnimi povezavami ali vrati. Vse te povezave ali vrata so lahko povezana z istim omrežjem ali z različnimi omrežji. Odvisno od natančne konfiguracije lahko multi-homing omogoči računalniškemu gostitelju, da deluje kot usmerjevalnik IP.
Proces multi-homing uporablja tako imenovani protokol prenosa nadzora toka ali SCTP. V bistvu postopek vključuje uporabo več naslovov z uporabo ene same končne točke SCTP za podporo povezljivosti z več kot enim naslovom IP. Z vzpostavitvijo povezave z več naslovi lahko multi-domačanje pomaga izboljšati splošno stabilnost povezljivosti, povezane z gostiteljem.
Ena od prednosti multi-hominga je, da je računalniški gostitelj nekoliko zaščiten pred pojavom okvare omrežja. Pri sistemih, ki uporabljajo en sam naslov IP in povezavo, okvara povezanega omrežja pomeni, da se povezava prekine, zaradi česar je končni sistem neučinkovit, kar zadeva povezljivost z internetom. Pri multi-domingu okvara enega omrežja zapre samo ena odprta vrata. Vsa druga vrata ali naslovi IP, povezani z drugimi omrežji, ostanejo odprti in funkcionalni.
Na splošno je večnastavitev koristna za tri elemente učinkovitega spletnega upravljanja. Prvič, multi-homing lahko pomaga pri porazdelitvi obremenitve prenosov podatkov, ki jih prejme in pošlje računalniški gostitelj. Drugič, redundantnost, ki je neločljivo povezana z multi-homingom, pomeni manj izpadov zaradi izpada omrežja. Nazadnje, multi-homing zagotavlja dodatno orodje za ohranjanje omrežne povezljivosti živo in zdravo v primeru naravnih nesreč ali drugih dogodkov, zaradi katerih bi običajno gostitelj dalj časa prenehal delovati.
Multi-doming se pogosto uporablja v situacijah, ko je dostop do interneta ključnega pomena za delovanje dejavnosti, povezanega s poslovanjem. Na primer, večnamestitev bo vključena kot del pobud za obnovitev po nesreči, ki jih imajo številne finančne institucije. Z ustvarjanjem redundance omrežja je možno, da banke, posredniki in investicijska podjetja ostanejo dostopni strankam, tudi če je neka vrsta nepričakovanega dogodka pohabila primarni omrežni vmesnik.