Muharjenje je vrsta ribolova, ki vključuje uporabo umetne muhe. Od tradicionalnih načinov ribolova se razlikuje po tem, da muharji oddajo trnek, ki ima običajno koščke perja, krzna, pene, preje ali drugega podobnega materiala, ki so pritrjeni z uporabo niti, da tvorijo tisto, kar se imenuje “muha”, v nasprotju z uporabo črvi ali druga vaba.
Najbolj znana in klasična oblika muharjenja je tako imenovana suha muharica. Ribič uporablja umetno muho, ki jo vrže tako, da bo lebdela po vodi. Muha bo šla čez ribo, ki se bo, upajmo, dvignila in jo ugriznila. Ribič nato poskuša nadzorovati poskuse rib, da pobegnejo, tako da jo dovolj utrudijo, da jo pripeljejo, da jo poberejo iz vode s pristajalno mrežo. Mnogi ribiči imajo raje to vrsto muharjenja, ker se vidi vse – ribič meče na ribo, ki jo vidi, muha je zlahka vidna na površini vode in lahko vidi, kako ribe lovijo muho. Edina pomanjkljivost tega je, da se postrvi in druge ribe navadno hranijo pod vodo in zato ni tako verjetno, da bi prišle na plano, da bi vzele suho muho.
Druga oblika muharjenja je tako imenovani ribolov nimf. Ko muhe odložijo jajčeca v reki ali jezeru, se iz njih izležejo nimfe, ki se prebijejo na površje, kjer se izležejo v muho. Zato se pri ribolovu na nimfe uporabljajo imitacije različnih nimf, ki so obtežene, da ostanejo pod gladino vode. Ta vrsta ribolova se pogosto šteje za bolj zahtevno, saj se vse dogajanje odvija pod površjem.
Medtem ko je večino vrst rib mogoče ujeti na muho, so najpogostejše postrv, losos, oglje in večina divjih rib. Postrvi so daleč najbolj priljubljene, saj se postrvi hranijo in živijo v plitvih vodah ter jedo majhne žuželke.
Muharjenje postaja vse bolj priljubljen šport in večina ribičev se bo strinjala, da ne gre samo za lovljenje rib. Nekateri ribiči bi muharjenje obravnavali celo kot nekakšno religijo, večina pa ga smatra za sproščujočo zabavo, v kateri lahko uživajo ljudje iz vseh slojev. Nagovarja tudi okoljsko ozaveščene, saj je za ribe manj škodljiva kot številne druge tehnike, večina ribičev pa ulov vrne.