Kriptografija je znanost in študij kodirane komunikacije. Uporablja se rekreativno, vendar ima tudi pomembno uporabo v številnih vrstah varnostnih aplikacij. Omrežna kriptografija se nanaša na uporabo kriptografije v računalniških omrežjih. Njegova aplikacija se uporablja za zaščito podatkov pred spremembami in krajo. Če je dobro opravljena, omrežna kriptografija pomaga zmanjšati tako kibernetski kriminal kot kiberterorizem.
Kriptografija služi štirim posebnim namenom. Prvič, pomaga zagotoviti zasebnost in nadzoruje stranke, ki imajo dostop do podatkov. Drugič, pomaga zagotoviti integriteto in zagotavlja, da podatki niso spremenjeni glede na prvotni prenos. Tretjič, uporablja se pri preverjanju pristnosti, sistemu za dokazovanje lastne identitete in — s tem — pri pravici posameznika, da počne vse, kar počne, kot je podpis za nakup s kreditno kartico. Nazadnje zagotavlja neoporečnost, ki zagotavlja, da je pošiljatelj resnično in nedvomno ustvaril sporočilo.
Sistemi šifriranja, ki se uporabljajo v omrežni kriptografiji, so dveh glavnih vrst. Lahko so bodisi sistemi šifriranja s simetričnim ključem, imenovani tudi kriptografija s tajnim ključem (SKC), na eni strani, ali asimetrični ali sistemi šifriranja z javnim ključem, imenovani tudi kriptografija z javnim ključem (PKC), na drugi strani. Glavna razlika med obema sistemoma je v tem, da metoda »Secret« uporablja en ključ za šifriranje in dešifriranje podatkov, metoda »Javna« pa uporablja dva ključa, enega za šifriranje in drugega za dešifriranje. Prvotni sistem šifriranja s simetričnim ključem, DES (sistem za šifriranje podatkov), je nadomestil AES (napredni standard šifriranja). Sistem šifriranja z javnim ključem je dodatno zavarovan z uporabo digitalnih potrdil, ki so postali pomemben del omrežnega kriptografskega sistema.
V sistemu šifriranja z javnim ključem in s tem v omrežni kriptografiji imajo datirana digitalna potrdila pomembno vlogo. Če digitalno potrdilo, ki ga je izdala certifikacijski organ (CA) – zaupanja vredna tretja oseba, kot sta Thawte® ali VeriSign® –, preveri uporabnikov spletni brskalnik, se za prenos podatkov uporablja javni ključ v potrdilu. Če preverjanje ne uspe, je uporabnik obveščen in se lahko kljub neuspehu odloči zapustiti spletno stran ali zaupati zadevnemu spletnemu mestu.
Secure Socket Layers (SSL) je ena izvedb šifriranja z javnim ključem. Novejša različica se imenuje Transport Layer Security (TLS), in to je morda najbolj znana uporaba omrežne kriptografije večini posameznikov. Uporaba TLS je v oknu spletnega naslova označena s pojavom »https« namesto »http«. Ko obiskovalec pristane na varnem spletnem mestu, kot je finančno spletno mesto, spletno mesto s storitvijo plačilnih prenosov ali spletno mesto za spletno bančništvo, in je digitalno potrdilo preverjeno, se sporočila pošiljajo naprej in nazaj v šifrirani obliki. Glede na nastavitve brskalnika je obiskovalec strani opozorjen na morebitne prenose na spletnem mestu, ki niso šifrirani.