Kaj je možnost obveznice?

Obvezniška opcija je izvedeni finančni instrument. Imetniku daje možnost, da kupi ali proda določeno količino obveznice po določeni ceni. Opcija obveznice je kot katera koli druga možnost, le da je osnovno sredstvo obveznica. Druge možnosti izhajajo iz delnic ali menjalnih tečajev. Opcije se vrednotijo ​​glede na pričakovani dobiček, ki ga bo imetnik prejel do datuma poteka opcije.

Obveznica je zapis, ki ga izda podjetje in se proda za zbiranje sredstev. Izdajatelj jamči imetniku plačilo določenega zneska na datum zapadlosti obveznice. Obveznice se od delnic razlikujejo po tem, da kupec obveznice kupi dolžniški instrument, podjetje pa obljubi, da bo ta dolg odplačalo. Nasprotno pa so delnice lastniški instrumenti; imetnik delnice ima v lasti del dobička družbe. Delnice nimajo zapadlosti in le nekatere delnice izplačujejo denarne dividende, druge pa je treba prodati, če želi vlagatelj ustvariti dobiček.

Obstajata dve vrsti možnosti. Klic je možnost za prodajo, prodaj pa je možnost nakupa. Opcijska pogodba o obveznici določa količino obveznice, ki se lahko kupi ali proda. Označuje tudi strošek, po katerem bo transakcija izvedena: izvršilna cena. Imetniku ni treba uveljaviti opcije; če ni donosno kupiti ali prodati po izvedeni ceni, lahko pusti, da opcija poteče, in izgubi nakupno ceno opcije.

Tako postavlja kot klice lahko nadalje razdelimo v dva razreda: ameriški in evropski. Ameriška opcija se lahko uveljavi kadar koli na datum poteka veljavnosti ali pred njim, evropska opcija pa se lahko uveljavlja samo na datum izteka. Ameriške opcije ponujajo večjo fleksibilnost in s tem več možnosti za dobiček. Ameriška opcija je dobičkonosna, če je cena osnovne obveznice ugodna na kateri koli datum pred iztekom opcije, medtem ko je evropska opcija donosna le, če je cena na določen datum ugodna. Tako ameriške možnosti stanejo več.

Cena obvezniške opcije se določi po Black-Scholesovi metodi, tako kot cene drugih opcij. Analitiki določajo pričakovano vrednost dobička, ki bi ga lahko realizirali v različnih prihodnjih stanjih. Te so ponderirane z verjetnostjo posameznega stanja, rezultat pa je teoretična cena opcije.