Kaj je možganski napad?

Možganski napad, ki lahko traja od nekaj sekund do 15 minut, je nenadna ali nenavadna sprememba možganske aktivnosti, ki povzroči številne fizične simptome, kot so krči, kratka sapa in izguba zavesti. Vse, kar povzroči nenadno zmanjšanje dobave kisika ali krvi v možgane, lahko povzroči možganski napad. V nekaterih primerih se razlogi za napad nikoli ne ugotovijo. Običajno je napad možganov znak druge zdravstvene težave, kot je sprememba krvnega sladkorja, različne bolezni, poškodbe glave ali preveliko odmerjanje drog.

V nekaterih primerih so lahko simptomi napadov neprepoznavni ali nevarni, kot je urok za strmenje. Običajno so bolj opazni simptomi, ki lahko vključujejo obdobja amnezije in hude nihanja razpoloženja. Oseba, ki doživi napad, lahko vidi utripajoče luči ali vidi stvari, ki ne obstajajo. Drugi simptomi lahko prizadenejo mišice, kot je izguba nadzora mišic ali zategovanje mišic, kar povzroči zvijanje okončin ali zgornjega dela telesa.

Ko oseba doživi možganski napad, ima običajno težave z dihanjem. Napad je lahko tako hud, da povzroči, da oseba postane modra in se onesvesti. V nekaterih primerih lahko oseba, ki doživi napad, trzi po telesu ali ima kisel ali kovinski okus v ustih.

Pogosto je lahko napad možganov simptom začasnega stanja. To se pogosto zgodi, ko je vzrok izpostavljenost nekaterim zdravilom, visoka vročina ali spremembe ravni natrija ali glukoze. Ko je zdravstveno stanje pod nadzorom, epileptični napadi običajno izginejo.

Popadki možganov so lahko tudi posledica drugih, resnejših zdravstvenih težav. Ti lahko vključujejo tumorje v možganih ali ledvicah, možgansko kap ali Alzheimerjevo bolezen. Včasih so lahko napadi povezani z drogami ali alkoholom. Če oseba preneha piti po močni uporabi alkohola ali preneha jemati zdravila proti bolečinam po daljši uporabi, lahko doživi napad.

Čeprav je nemogoče popolnoma preprečiti napade, je mogoče sprejeti nekatere previdnostne ukrepe za zaščito ljudi, ki so nagnjeni k napadom. Posameznik lahko zmanjša možnosti za epileptične napade z razumno prehrano, dovolj spanja in vadbo. Oseba lahko zmanjša tudi tveganje za epileptični napad tako, da se izogiba rekreacijskim drogam in upošteva navodila za vsa predpisana zdravila.