Kaj je motnja cirkadianega ritma spanja?

Izraz motnja spanja cirkadianega ritma opisuje skupino motenj spanja, ki vplivajo na posameznikov cirkadiani ritem. Cirkadiani ritem je cikel, ki ga doživljajo številni organizmi, ki traja približno en dan, 24 ur, in vpliva na čas različnih dejavnosti, kot sta prehranjevanje in spanje. Motnja cirkadianega ritma spanja je torej motnja, ki vpliva na sposobnost posameznika, da spi in ostane buden. V bistvu je “biološka ura” izklopljena in oseba ne more ostati budena v času, ki je primeren za delo, pouk ali druge pomembne dejavnosti. Nasprotno pa ne morejo dobiti dovolj spanja, da bi ostali zdravi in ​​budni, razen če spijo po svoji biološki uri.

Oseba z normalnim cirkadianim ritmom lahko zaspi in se zbudi ob rednih časih ter se počuti dobro spočita. Telo in um se navadita spati in vstati ob določenem času in noben notranji ali zunanji dejavnik tega ne preprečuje. Človek je sposoben ostati pozoren in pozoren ves dan. Motnja cirkadianega ritma spanja preprečuje ta zdrav cikel spanja.

Motnjo cirkadianega ritma spanja lahko razvrstimo kot ekstrinzično ali intrinzično, odvisno od tega, ali je vir motnje notranji ali zunanji. Ljudje, ki delajo v trenutkih, ki so v nasprotju z njihovo biološko uro, doživljajo motnjo spanja zunaj cirkadianega ritma, prav tako tisti, ki pogosto potujejo in trpijo zaradi posledic časovnega zamika, ko prečkajo časovne pasove. Sindrom zapoznele faze spanja ali DSPS je intrinzična motnja cirkadianega ritma spanja, zaradi katere se oseba zbudi pozno in je še posebej pozorna sredi noči. Sindrom napredne faze spanja povzroči nasproten odziv; posameznik s sindromom ne more biti buden in pozoren zvečer.

Čeprav ne obstaja univerzalno zdravilo za motnje spanja cirkadianega ritma, imajo ljudje, ki trpijo zaradi takšnih motenj, možnosti. Lahko jemljejo zdravila, kot so dodatki melatonina, ki lahko pozitivno vplivajo na cirkadiani ritem. Melatonin je spojina, ki se naravno razvije v človeškem telesu in sodeluje pri uravnavanju cikla spanja. Ljudje se lahko obrnejo tudi na vedenjsko terapijo; na splošno jim je rečeno, naj se izogibajo dremanju in kofeinu, dokler njihov ciklus ne postane bolj redni. Druga možnost je terapija z močno svetlobo, pri kateri so posamezniki izpostavljeni posebej močni svetlobi ob določenih urah vsak dan, da vpliva na njihove cirkadiane ritme, ki so lahko nekoliko občutljivi na svetlobo.