Most Verrazano-Narrows je bil dokončan v New Yorku leta 1964. Povezuje Brooklyn s Staten Islandom in je bil prvi most, ki je povezoval okrožje Staten Island s preostalim delom New Yorka. Ime je dobil po Giovanniju da Verrazanu, ki je leta 1524 veljal za prvega evropskega odkritja newyorškega pristanišča. Stolpi mostu so visoki 693 čevljev (211.2 metra), most pa je dolg približno 4,260 kilometra. Verjame se, da je namestitev mostu Verrazano-Narrows odgovorna za hiter razvoj, ki se je zgodil v prej izolirani skupnosti Staten Island v šestdesetih letih prejšnjega stoletja.
Gradnja tega mostu se je začela leta 1959. Približno 7,000 prebivalcev Brooklyna je bilo razseljenih iz soseske Bay Ridge, da bi lahko njihove domove porušili, da bi naredili prostor za rampo mostu Verrazano-Narrows. Most je na splošno razvrščen kot dvonadstropni viseči most. Odprt je samo za motoriziran promet, čeprav se na splošno šteje za dovolj širok, da omogoča tudi promet pešcev.
Nekaj časa je bil most Verrazano-Narrows najdaljši viseči most na svetu. Toliko je dolg, da so njegovi stolpi na svojih vrhovih oddaljeni 1.625 palca (4.13 centimetra) bolj narazen kot na vznožju, ker so morali inženirji pri načrtovanju tega dolgega mostu upoštevati ukrivljenost Zemlje.
Pred gradnjo mostu Verrazano-Narrows je bil edini način potovanja na Staten Island iz New Yorka s trajektom. Čeprav so trije mostovi povezovali Staten Island z New Jerseyjem na celini, je skupnost zaradi relativne izoliranosti od New Yorka ostala bolj podeželska kot ostala štiri naselja. Trajektne storitve iz Brooklyna na Staten Island so prenehale leta 1964, skoraj takoj po tem, ko je bil most odprt za motorizirani promet. Domneva se, da je skupnost Staten Islanda imela koristi od obdobja razcveta po odprtju mostu.
V Brooklynu se ta most povezuje s hitro cesto Brooklyn-Queens in Belt Parkway. Na Staten Islandu se povezuje z avtocesto Staten Island. Most Verrazano-Narrows je torej del ključne mreže avtocest, ki potnikom omogoča hitrejši prehod čez srednjeatlantski del.