Morsko ribogojstvo je proces vzreje, vzreje in nabiranja živali in rastlin za komercialno uporabo. Ribogojstvo lahko poteka v umetnih vodnih telesih ali obstoječih vodnih poteh. Morsko ribogojstvo se nanaša na vzrejo morskih živali, kot so kozice, losos, ostrige in školjke.
Ribogojstvo vključuje veliko različnih vrst kmetovanja. Industrija proizvaja valilnice in ribe za izpust v naravo ter proizvodnjo školjk in rib za prehrano. Morsko ribogojstvo zajema tudi proizvodnjo rib za industrijo hišnih ljubljenčkov, pa tudi številne rastline, ki jih uporabljajo prehranska in farmacevtska podjetja.
Najpogostejša oblika morskega ribogojstva je proizvodnja mehkužcev, ki vključujejo školjke, školjke in ostrige. Na kmetiji gojen losos je še en priljubljen izdelek v morskem ribogojstvu, tako kot kozice. Medtem ko večina proizvodnje teh živali poteka v obalnih vodah, obstaja več lokacij za ribogojstvo v odprtem oceanu.
Po vsem svetu se uporablja več različnih oblik morskega ribogojstva. Vključujejo ribogojstvo na morju, gojenje v reki in ribogojstvo ter intenzivno ribogojstvo. Vsaka metoda ima prednosti in slabosti, kmetje pa se pogosto odločajo glede na vrsto rib ali školjk, ki jih nameravajo gojiti.
Morsko rejo je proces vzreje rejnih živali v njihovem domačem okolju. Za gojenje na morju niso potrebni posebni objekti, živali pa ne prejemajo dodatne krme. Ta vrsta ribogojstva deluje samo za živali, kot so morske kumare, ki ostanejo na mestu, ko rastejo. Ribolov na območju ni dovoljen šele po nabiranju.
Reja na regalu zagotavlja dodatne strukture za živali, vendar se dodatno hranjenje ne izvaja. Uporablja se za živali, kot so ostrige in školjke. Kmetje vrvijo vrvice med dvema bojama in živali rastejo bodisi neposredno na vrvi bodisi v mrežastih vrečah, pritrjenih na vrvi.
Intenzivno ribogojstvo je najbližja vrsta ribogojstva konvencionalnemu kmetijstvu. Živali živijo v morskih boksih ali kletkah, kmet pa jim zagotavlja hrano. Losos in tuna se pogosto vzrejata na ta način. Je tudi delovno najbolj intenzivna oblika ribogojstva.
Morsko ribogojstvo ima številne prednosti. Vključujejo proizvodnjo morskih sadežev, ki so dobrega okusa in dosledne kakovosti, zmožnost pridelave več morskih sadežev v manj prostora, zmanjšanje števila ubitih divjih rib in školjk ter možnost, da države pridelujejo lastno morsko hrano, kar zmanjšuje povpraševanje po uvozu. Pomanjkljivost ribogojstva je, da v nekaterih državah vladni nadzor ni v koraku z rastjo ribogojstva, kar povzroča morebitne okoljske skrbi. Tudi nekatere oblike gojenih morskih sadežev naj bi bile manj zdrave kot ribe, ujete v naravi.