Morska deklica je mitsko morsko bitje z glavo in trupom človeške ženske ter repom ribe. Moška različica je znana kot merman, generični izraz pa je merfolk. Morska deklica se pojavlja v folklori z vsega sveta, vključno z Evropo, Bližnjim vzhodom, Karibom, Zahodno in Srednjo Afriko ter Japonsko. Kot bi pričakovali od vsake mitske figure s tako širokim geografskim območjem, ima morska deklica številne različice videza. Evropska meluzina ima na primer pogosto kačji rep ali dva repa, včasih poleg kril.
Morske deklice se razlikujejo tudi po poročanem vedenju. Nekateri so nevarni, na primer grška sirena, ki poje očarljive pesmi z obale, da bi začarala mornarje ali jih zvabila v smrt. Drugi so dobronamerni in lahko izpolnijo želje tistih, ki jih vidijo. Na Japonskem naj bi uživanje mesa morske deklice zagotovilo nesmrtnost. V najzgodnejšem znanem izročilu o morskih deklicah, ki oznanja Asirije iz prvega stoletja pred našim štetjem, je morska deklica boginja, ki je v žalosti skočila v morje zaradi ljubimca, ki ga je po nesreči ubila.
Morska deklica je v veliki meri prisotna v literaturi in umetnosti številnih kultur in obdobij. Je tema ene najbolj znanih pravljic Hansa Christiana Andersena, Mala morska deklica, in Disneyjevega filma iz leta 1989, ki temelji na njej. Številni filmi, risanke in televizijske oddaje imajo za svojo temo tudi morsko deklico.
Razširjeno je prepričanje, da imajo zgodbe o morskih deklicah korenine v opazovanjih morskih krav, vodnih sesalcev, ki so lahko od daleč podobni ljudem. Zlasti način, kako morske krave nosijo svoje mladiče, naj bi bil podoben načinu, kako človeška mati drži svojega otroka. Morske krave se pogosto sončijo na skalah, podobno kot morske deklice po mnogih poročilih. Druga možnost je, da so morske alge morda povzročile legende o morskih deklicah, saj bi se lahko mornarjem zdele kot dolgi lasje morske deklice, ki plavajo pod vodo.