Mormonska teologija je prepričanja številnih krščanskih skupin, zlasti Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni (Cerkev LDS), vključuje pa tudi nekaj drugih odcepljenih skupin, ki se identificirajo kot mormoni. Medtem ko ima mormonska teologija veliko skupnih prepričanj z običajno krščansko teologijo, se razlikuje na več ključnih načinov. Predvsem mormoni sprejemajo Mormonovo knjigo in nekatere druge dokumente kot Sveto pismo, zavračajo nauk o Trojici in imajo različna prepričanja glede posmrtnega življenja.
Večina mormonov pripada cerkvi LDS, ki sledi naukom svojega ustanovitelja Josepha Smitha in stalnemu zaporedju prerokov. Mormoni verjamejo, da je Smith prejel Mormonovo knjigo kot Božje razodetje. Mormonova knjiga uči, da so bili glavni kristjani del velikega odpadništva, v katerem so bile resnice o Bogu in Božji volji izgubljene. Verjamejo, da je »obnovljeni evangelij« mormonizma popravljena in razširjena oblika pravilnega krščanskega nauka. Mormonova knjiga ter Nauk in zaveze ter Stara in Nova zaveza se v Cerkvi LDS štejejo za Sveto pismo.
Po mormonski teologiji imata tako Bog kot Jezus fizična telesa, Sveti Duh pa ne. To se razlikuje od stališča o Trojici, ki ga ima večina drugih krščanskih skupin, saj so Oče, Sin in Sveti Duh opisani kot tri ločena bitja in ne tri bitja v enem. Verjame se, da je Bog dobesedni, fizični Jezusov oče in »duhovni oče« vsega človeštva.
Tako kot večina drugih kristjanov tudi mormoni verjamejo, da se ljudje lahko rešijo svojih grehov po Jezusu Kristusu. Po mormonski teologiji pa je odrešenje rezultat dobrih del, kot sta krst in sledenje cerkvenim naukom, in ne samo po milosti. Oseba, ki je rešena po Jezusu, bo po smrti odšla v eno od treh nebeških kraljestev.
Nebeško kraljestvo je najvišje med njimi in je rezervirano za tiste, ki so med svojim življenjem sledili uredbam in zavezam cerkve ali za katere je po smrti nekdo drug po pooblastilu izvedel uredbe zanje. V tem stanju »navdušenosti« ima oseba fizično telo, ostane združena s svojo družino in ima možnost postati bog svojega planeta. Drugi dve kraljestvu, zemeljsko in telestialno, vsebujeta tiste, ki so rešeni, ne pa »vzvišeni«. Nekateri, imenovani »sinovi pogube«, so poslani v »zunanjo temo«.
Druge skupine, ki se prav tako imenujejo mormoni, vendar niso del Cerkve LDS, imajo morda nekoliko drugačne teološke poglede. Fundamentalistični mormoni na primer verjamejo, da je poligamija ali »množina zakonska zveza« nujna za vstop v Nebeško kraljestvo. Cerkev LDS pa je leta 1890 opustila prakso poligamije.