Moralna teologija je preučevanje niza zakonov in moralnih kodeksov, ki jih določa versko besedilo, da bi upravljali pripadnike te religije. Ta besedna zveza se najpogosteje nanaša na rimokatolike, vendar protestantski kristjani, pravoslavni kristjani, muslimani in Judje izvajajo tudi moralno teologijo, čeprav so zakoni za vsakega nekoliko drugačni. Nauk moralne teologije v vsaki religiji naj bi pomagal pripadnikom te religije živeti pokončno, koristno življenje, ki jim bo pomagalo pridobiti naklonjenost Boga. Večina teh zakonov se nanaša na interakcijo s tistimi znotraj in zunaj verske skupnosti.
»Kako je treba ravnati« je ena glavnih fraz, ki se uporabljajo pri študiju katoliške moralne teologije. Duhovniki preučujejo Sveto pismo in druga liturgična besedila, pri čemer pogosto temeljijo na tem, kako živeti pravično. V katoliški religiji to vključuje obisk maše, obhajilo in upoštevanje desetih zapovedi, navedenih v Svetem pismu. Vključuje tudi upoštevanje različnih pravil, ki lahko veljajo samo za določene veje katolištva ali nekatere katoliške župnije. Ideja je preprečiti smrtni greh, za katerega katoličani verjamejo, da bo človeka za večno obdržal iz nebes.
Večina katoličanov verjame, da bo upoštevanje pravil moralne teologije skrajšalo njihov čas v čistilišču, kraju, kamor duše pokojnikov odidejo po odkupnino za grehe, ki so jih zagrešili na Zemlji. Pravila katolicizma so namenjena ohranjanju čistih praktikantov, da lahko hitreje pridejo v nebesa. Tisti, ki le ohlapno upoštevajo pravila, naj bi zdržali daljše obdobje v čistilišču. Veliko teh pravil in predpisov velja tudi za pravoslavno krščanstvo.
V protestantskem krščanstvu ni čistilnega mesta. Odrešitev oziroma sprejemanje Svetega Duha v svojo dušo je zagotovilo, da bo tisti, ki sprejme, odšel v nebesa. Za protestante je moralna teologija neke vrste evangelizacija, ki drugim pokaže, kako se kristjani obnašajo. Ideja je, da bodo drugi videli ta moralni zgled in postavljali vprašanja, s čimer se bo vera razširila daleč naokoli. Protestanti tudi verjamejo, da jim moralna teologija lahko pomaga, da se počutijo bolj izpolnjene, tako da izpustijo razvade in pokvarljive vplive iz svojega življenja.
Nekatere vrste moralne teologije vsebujejo pravila o prehrani. Ta pravila so lahko razmeroma ohlapna, na primer katoliško pravilo o neuživanju mesa ob petkih v postnem času. Drugi so lahko zelo specifični in nekoliko strogi. Muslimani in Judje na primer ne morejo jesti svinjine. Judje se morajo držati košer prehrane in se vzdržati jesti hrane, ki po judovski zakonodaji ni odobrena kot čista. Podobno morajo muslimani jesti halal dieto, ki je podobna – vendar ne identična – judovski košer prehrani.