Moralna psihologija je področje študija, ki se ukvarja s posledicami psihologije in etike. To področje preučujeta tako v psihologiji kot v filozofiji, čeprav se vsako temo loteva z različnimi metodami in z različnih zornih kotov. Psihologija se osredotoča na načine, na katere so se razvila moralna prepričanja. V filozofiji se moralna psihologija običajno nanaša na poglede na moralno razmišljanje.
Psihologija preučuje, kako se oblikuje moralno razmišljanje in kaj naredi stvari moralno pravilne ali narobe. Lawrence Kohlberg, ameriški psiholog, je teoretiziral, da se razvoj človekovega moralnega razmišljanja dogaja v več fazah. Ukvarjal se je s študijami, ki so poskušale ugotoviti, kako se bodo različni posamezniki odzvali na moralne dileme. V sedemdesetih letih so tako psihologi kot filozofi kritizirali Kohlbergovo teorijo. Drugi pa mu pripisujejo zasluge za uvedbo novega področja psihologije.
Kohlberg je teoretiziral, da se predkonvencionalno moralno razmišljanje, ki nadzoruje moralne odločitve, razvije v otroštvu. Te odločitve temeljijo predvsem na izogibanju kazni in doseganju užitka. Na odločitve v tej fazi bodo vplivali fizični dogodki, ki povzročajo užitek ali bolečino.
Naslednja stopnja razmišljanja, konvencionalno moralno razmišljanje, se doseže v mladostniških letih. Odločitve v tej starosti so osredotočene na odobritev staršev ali avtoritete. V odrasli dobi je dosežena tretja stopnja moralnega sklepanja, postkonvencionalno moralno razmišljanje. Na tej ravni se lahko posameznik odloča na podlagi standardov, ki jih je ocenil, ne glede na družbene poglede.
V filozofiji se moralna psihologija nagiba k vprašanju morale. Te se lahko dotikajo narave »dobrega« življenja ali kako bi ga človek lahko dosegel. Razprave o temah, povezanih z moralno psihologijo, so se v literaturi pojavile že v Platonovi republiki. Filozofija se lahko sprašuje, kaj navdihuje ali motivira osebo za delovanje, pri čemer razpravlja o tem, ali se posamezniki lahko resnično ukvarjajo z nesebičnimi dejanji ali bolje rečeno delujejo samo iz lastnega interesa. Filozofi, kot so Jeremy Bentham, JS Mill in Friedrich Nietzsche, so predlagali, da prevladuje egoizem.
Klasična filozofija, ki vključuje dela Platona in Aristotela, je bila osredotočena na ideje moralne psihologije. V središču filozofske dejavnosti je ostal vse do srednjega veka. Vendar imajo te teorije manjšo vlogo v idejah sodobne etike. V sodobnem svetu bi lahko moralno psihologijo uporabili za vrednotenje številnih vprašanj, vključno s politikami za izobraževalne ustanove pri spodbujanju dobrega vedenja ali odvračanju od slabega vedenja. V filozofiji bi lahko bila moralna psihologija uporabna pri preučevanju etičnih teorij.