Monoecious je izraz, ki se uporablja za opis organizma, ki ima prisotne moške in ženske spolne organe kot ločene strukture. Izraz se najpogosteje uporablja za rastline, čeprav so nekatere živalske vrste tudi enodomne, v tem primeru se pogosteje imenuje hermafroditizem. Enodomnost ima številne prednosti, zaradi česar je dokaj pogosta spolna konfiguracija, čeprav se ljudem morda zdi nekoliko nenavadna.
V rastlini, ki ima enodomne lastnosti, rastlina proizvaja tako moške kot ženske cvetove. Jelša in koruza sta dva primera rastlin, ki veljata za enodomne. Moški cvetovi na rastlini so sposobni oploditi ženske cvetove, lahko pa se tudi križno oprašujejo z drugimi rastlinami v bližini. Moški in ženski cvetovi so običajno videti drugače, saj je eden zasnovan za ustvarjanje cvetnega prahu za distribucijo, medtem ko drugi razvije jajčne celice, ki jih je mogoče oploditi, kar povzroči razvoj semen.
Samooploditev je uporabna sposobnost, saj lahko zagotovi, da rastlinska vrsta preživi in se razširi, ko ni drugih predstavnikov vrste. Zaradi tega se lahko številne enodomne rastline oplodijo same, čeprav imajo lahko prilagoditve, kot so razporejeni časi cvetenja, ki so zasnovani tako, da otežijo, saj lahko samooploditev oslabi genetiko vrste. Sposobnost navzkrižnega opraševanja, kadar je to možnost, je lahko izjemno koristna za dolgoročno genetsko robustnost vrste.
Pri zaporedni enodomni rastlini se najprej pojavijo cvetovi enega spola, nato pa cvetovi drugega spola. Rastlina je lahko protogina ali protoandrozna, odvisno od tega, kateri spol se pojavi prvi. Rastline so lahko tudi enodomne, kar pomeni, da se moški in ženski cvetovi pojavljajo hkrati. Rastline običajno razvijejo enega ali drugega pristopa kot odziv na okolje, v katerem se razvijajo, saj imata oba prednosti in slabosti, včasih pa ljudje namerno gojijo rastline, da razvijejo specifično želeno spolno lastnost, kot je sposobnost proizvajanja moških in ženskih cvetov. hkrati.
Nasprotno pa so dvodomne rastline moške ali ženske. Za te rastline je za oploditev potrebna prisotnost rastline nasprotnega spola, čeprav lahko en samec oplodi veliko samic. Rastline imajo lahko tudi tako imenovane “popolne” ali “dvospolne” cvetove, pri katerih sta oba spolna organa prisotna v vsakem posameznem cvetu. Te vrste rastlin so znane kot hermafroditi; hermafroditizma pri rastlinah ne smemo zamenjevati z različico, ki jo vidimo pri živalih.