Molitvena terapija je vrsta zdravljenja zdravstvenih ali psiholoških stanj, ki si prizadeva za uporabo molitve kot glavne metode zdravljenja. Medtem ko lahko molitvena terapija vključuje druge vrste bolj tradicionalnih praks, vključuje tudi prizadevanja za komunikacijo z nekim občutkom višje moči in priziv nanj, da vpliva na spremembe v življenju osebe in mu pomaga najti večji občutek notranjega miru. To je lahko v več oblikah, kot je vključitev molitve v drugo vrsto zdravljenja, uporaba molitve kot edine oblike zdravljenja in preprosta uporaba molitve ali meditacije za tiho razmislek in čiščenje uma.
Namen molitvene terapije je običajno usmerjen v um in duh osebe za pomoč pri reševanju zdravstvenih težav ali fizičnih zapletov. To lahko vključuje okrevanje po operaciji ali večjem medicinskem posegu, boj proti psihološkim in fiziološkim boleznim, kot sta odvisnost in depresija, ter ohranjanje zdravega življenjskega sloga na preventivne načine, kot je znižanje krvnega tlaka in ravni stresa. Čeprav natančne fiziološke koristi molitve morda niso popolnoma razumljene in se razpravlja o tem, kako deluje, so bile številne študije, ki kažejo, da so molitev in pozitivna duhovna prepričanja lahko koristna za ljudi.
Zagovorniki molitvene terapije navajajo, da je človek sestavljen iz treh glavnih vidikov, ki so telo, um in duša oziroma duh. Telo je domena zdravnikov in psihiatrov, um pa običajno zdravi psihiater, psiholog ali drug terapevt. Molitvena terapija je usmerjena v duha, predvsem na zagotavljanje duhovne blaginje, ki ustvarja večji potencial za zdravo telo in duha. Izvajalci molitvene terapije verjamejo, da drugi zdravstveni delavci na splošno spregledajo dušo ali duh osebe, in si prizadevajo odpraviti ta spregleda. Medtem ko večina zdravnikov in terapevtov ne nasprotuje prednostim molitvene terapije, pogosto predlagajo, da se takšno zdravljenje uporablja v povezavi z drugimi medicinskimi in psihološkimi terapijami.
V Združenih državah Amerike mnogi ljudje, ki izvajajo to terapijo, svoje molitve in misli usmerjajo k edinstvenemu božanstvu in pogosto prakticirajo krščanstvo. Dokazi pa kažejo, da taka monoteistična in dogmatska prepričanja niso povsem potrebna. Izkazalo se je, da predajanje kakršni koli obliki višje moči ter meditacija ali molitev, katerih cilj je sproščanje negativnega duhovnega nastajanja, pomaga ljudem pri okrevanju ali spopadanju z različnimi boleznimi in stanji. Podobno kot naj bi držanje negativnih misli in čustev »ukleščeno« povzročilo duševni nemir, ki se lahko razvije kot fizična stanja, si zagovorniki molitvene terapije prizadevajo ljudem preprečiti, da bi duhovni stres ohranili samostojen.