Molarnost je kemični izraz, ki se nanaša na količino snovi, običajno topljenca ali topila, ki obstaja v danem volumnu raztopine, in je bolj znana z izrazi, kot sta molska masa ali preprosto koncentracija. Referenca temelji na osnovni molekularni enoti mol, mol ali gram molekule, ki je ohlapno opredeljena kot molekulska masa kemičnega elementa ali spojine, izražena v gramih. Molekulske mase se razlikujejo od snovi do snovi, saj temeljijo na vsoti teže vseh atomov, ki se vežejo skupaj, da tvorijo osnovne molekule za snov.
Izračun molarnosti v večini primerov v kemiji uporablja osnovno število 12 kot referenčno točko, pri čemer je izotop ogljik-12 osnova za enoto atomske mase. Preprosta molarna formula kot primer bi bila kombinacija dveh vodikovih atomov, ki se v naravi vežeta, da tvorita vodik-2 ali devterij, ki ima molarnost dva. Ker mora formula za izračun molarnosti upoštevati tri dimenzije, ki so prisotne v volumnu, je molarnost izražena kot mol na kubični meter v standardnih mednarodnih enotah ali kot mol na liter, osnovna molska masa pa je opredeljena kot en mol na liter .
Molarne formule postanejo bolj zapletene, ko je potrebno določiti dejansko oceno števila molekul, ki obstajajo v določenem volumnu ali molski masi. Ti izračuni temeljijo na Avogadrovem številu, ki je zelo veliko število 6.0225 x 1023, ki predstavlja število molekul, ki obstajajo kot mol snovi, in je sprva temeljilo na številu molekul v gramu molekule kisika. Novejša posodobitev ideje se imenuje Avogadrova konstanta, ki se le malo razlikuje od prvotne številke 6.0221 x 1023, da bi prilagodila spremembe v tem, kako se izračunajo standardne mednarodne enote od leta 2011. Tako fine ravni izračuna za količino molekul v zvezku je prvi naredil Lorenzo Avogadro, italijanski fizik in kemik iz 18. stoletja, po njem pa so poimenovali sorodne teorije, kot je Avogardov zakon, ki določa število molekul v idealnem plinu.
Določene atomske teže posameznih elementov v periodnem sistemu zdaj omogočajo izračun molarnosti dane spojine, ko je znana struktura vsake osnovne molekule. Informacije, kot je ta, so uporabne pri kemijskih poskusih, kot so tisti, ki vključujejo molarnost kisline, ali izračun kisle in bazične narave raztopin, kjer sta vnaprej znana bodisi molekulska masa bodisi prostornina raztopine. Ta postopek se običajno imenuje titracija, ki vključuje dodajanje reagentov raztopini, dokler ne spremeni svoje kislinske ali bazične narave, ki se nato lahko uporabi za določitev molarnosti ali količine molekul prvotne sestavine, ki je bila prisotna.