Model črne skrinjice je izraz, ki se uporablja v številnih različnih znanostih in študijskih področjih, čeprav se v vsakem na splošno nanaša na isti osnovni koncept. Sistem črne skrinjice v svojem srcu preprosto opisuje kakršen koli model ali sistem, v katerega je mogoče vnesti ali opazovati vhode in zbirati ali sprejemati izhode, vendar obdelava poteka nevidno. Z drugimi besedami, vhod vstopi v sistem in izhod izhaja iz sistema, vendar proces, s katerim se ta vhod upošteva, da bi ustvaril izhod, ni opazovan in običajno ni popolnoma razumljen. Model črne skrinjice se pogosto uporablja pri računalniškem programiranju, finančnem načrtovanju in preučevanju človeškega vedenja.
Čeprav natančen izvor tega modela ni znan z absolutno gotovostjo, je bil v uporabi do štiridesetih let prejšnjega stoletja in je bil povezan s številnimi različnimi področji raziskav. V računalnikih in programiranju se običajno nanaša na program ali nastavitev strojne opreme, v kateri je mogoče vnesti vhod in sprejeti izhod ne glede na obdelavo, ki se zgodi. To se pogosto uporablja v programih za testiranje, da se zagotovi, da bodo določene vrste vhoda ustvarile ustrezen izhod, vendar brez opazovanja dejanske obdelave.
Model črne skrinjice lahko podjetje pogosto uporablja tudi pri testiranju strojne opreme ali programiranju na strojni opremi, ki pripada drugemu podjetju. Na primer, nova video igra se lahko razvije na novi strojni opremi, ki ne pripada podjetju, ki razvija igro. Podjetje bo uporabilo model črne škatle za ustvarjanje vnosa v igro in prikaz želenega rezultata, vendar brez popolnega razumevanja strojne opreme, s katero delajo. To se pogosto naredi, da se ohranijo poslovne skrivnosti in zaupnost nove strojne opreme, ki se razvija.
Finančni načrtovalci in vlagatelji bodo pogosto uporabljali tovrstni model tudi za svoje naložbe. V tej vrsti sistema so določeni parametri za naložbe, ki jih je treba izvesti, ali za prodajo delnic. Ko so parametri izpolnjeni, sistem samodejno izvede ustrezne ukrepe. Na ta način se nastavi vhod in opazuje izhod, vendar se oseba običajno nikoli ne zaveda dejanskega uporabljenega procesa.
Model črne skrinjice pogosto uporabljajo bihevioristi, ko razmišljajo tudi o človeškem razmišljanju in vedenju. Človeški um se v tej vrsti analize šteje za črno skrinjico, kjer lahko psiholog človeku pove stvari, vložek, in od osebe dobi povratne informacije, izhod. Dejanski kognitivni proces, ki se zgodi v človeku, ni nikoli opazen, trdijo bihevioristi, in ga zato ne bi smeli upoštevati pri analizi človeškega vedenja.