V kemiji je močan elektrolit snov, ki se popolnoma raztopi, ko jo damo v vodo. Ko se raztopi, se močan elektrolit disociira na pozitivno in negativno nabite molekule ali atome, imenovane katione oziroma anione. Ti elektroliti so sposobni prevajati elektriko v svojem raztopljenem stanju, ne pa v trdni obliki. Običajno so to soli ter močne kisline in baze.
Elektroliti imajo tri kategorije: močne, šibke in neelektroliti. Močan elektrolit popolnoma ali skoraj popolnoma disociira, ko ga damo v vodo, medtem ko šibek elektrolit disociira le delno, neelektrolit pa ostane cel. Večina molekul, ki jih je mogoče razbiti v vodi, držijo skupaj z ionskimi vezmi.
Ionske vezi nastanejo, ko si dva atoma ali molekule delita en elektron. Ko se vez pretrga, eden od atomov obdrži skupni elektron. Ker so elektroni negativno nabiti, atom, ki je pridobil elektron, postane negativno nabit, atom, ki je izgubil elektron, pa postane pozitivno nabit. Pozitivni naboj nastane, ko število protonov, ki so pozitivno nabiti, v jedru atoma ni več enako številu negativno nabitih elektronov.
Tvorba teh pozitivno in negativno nabitih ionov, imenovanih kationi in anioni, je tisto, kar omogoča močnemu elektrolitu, da prevaja elektriko. Več kot je ionov v raztopini, močnejša je električna prevodnost. Elektrolitske celice uporabljajo to načelo. Močan elektrolit je raztopljen v vodi in dve palici, imenovani katoda in anoda, sta povezani s pozitivnim in negativnim električnim izhodom. Električni tok potuje skozi anodo, čez raztopino in izstopa iz katode, ustvarja električni tokokrog.
Ker so močni elektroliti bodisi močne kisline, soli ali močne baze, jih je pogosto mogoče določiti s pogledom na njihovo molekulsko formulo. Soli so na splošno kovine, vezane na drug element. Natrijev klorid (NaCl), splošno znan kot namizna sol, je ena izmed najbolj prepoznavnih soli. Molekulska formula za močne baze se običajno začne tudi s kovino, vendar se običajno konča z molekulo hidroksida (OH). Če je dušik (N) v molekulski formuli za bazo, je to najverjetneje šibka, ne pa močna baza in zato tudi šibek elektrolit.
Večina kislin je šibkih kislin in jih je mogoče zlahka prepoznati po atomu vodika (H), ki začne njihove molekularne formule. Sedem močnih kislin pa se prav tako začne z vodikom in si jih znanstveniki, ki delajo z močnimi elektroliti, preprosto zapomnijo. Močne kisline so vodikov bromid (HBr), vodikov jodid (HI), žveplova kislina (H2SO4), dušikova kislina (HNO3), perklorova kislina (HClO4), klorova kislina (HClO3) in klorovodikova kislina (HCl).