Mobilnost delovne sile se nanaša na enostavnost, s katero lahko ljudje izkoristijo nove gospodarske priložnosti. Kadar je mobilnost delovne sile visoka, je ovir za menjavo zaposlitve malo, ko je nizka, pa se lahko ljudje srečajo z ovirami, ki otežujejo novo zaposlitev. Na splošno velja, da je večja mobilnost delovne sile boljša za gospodarstvo in delavce, vendar obstajajo tudi nekatere pomanjkljivosti, ki jih lahko ustvari visoka mobilnost.
Obstaja več zornih kotov, s katerih je mogoče gledati na mobilnost delovne sile. Na mobilnost delovne sile vpliva več različnih vidikov. Prvi so sistemski elementi, kot so poklicno usposabljanje, povpraševanje po delavcih v določeni panogi in stopnja izobrazbe. Ljudje, ki so dobro izobraženi in visoko usposobljeni, imajo več delovnih priložnosti v nasprotju z ljudmi z nizko usposobljenostjo. Pomembno vlogo igrajo tudi osebni elementi, kot je zmožnost selitve; ljudje se morda ne bodo mogli preseliti, ker imajo težave pri prodaji stanovanja, ne želijo izruvati svojih otrok ali si ne morejo privoščiti stroškov, povezanih s selitvijo. Ti dve vprašanji vplivata na zmožnost sprejemanja novih zaposlitev, vendar morajo ljudje imeti tudi željo po iskanju novega dela. Če tega ne storijo, ni razloga za iskanje in izkoriščanje novih zaposlitvenih priložnosti.
Mobilnost delovne sile se lahko pojavi tako znotraj kot med gospodarstvi. Nekatere države, na primer, slovijo po tem, da sprejemajo mednarodne delavce in doživljajo visoko stopnjo mednarodne mobilnosti delovne sile, medtem ko je v drugih primerih ljudem morda težko premikati med gospodarstvi. Lahko je geografske ali poklicne narave; nekdo, ki se zaradi dela preseli v drugo državo, izkazuje geografsko mobilnost, medtem ko nekdo, ki prehaja iz ene vrste zaposlitve v drugo, ima koristi od poklicne mobilnosti.
V idealnem primeru je mobilnost delovne sile navpična, kar pomeni, da se ljudje pomikajo navzgor po zaposlitveni lestvici, namesto da ostanejo nespremenjeni s horizontalno mobilnostjo. Nekdo, ki se na primer kot deček z avtobusom seli iz restavracije v restavracijo, je obtičal v horizontalni mobilnosti. Nasprotno pa je nekdo, ki postane avtobusni fant, natakar, vodja etaže in nato lastnik restavracije, primer nekoga, ki doživlja vertikalno mobilnost.
Visoka mobilnost delovne sile naredi gospodarstva bolj prožna, saj se delavci lahko hitro prilagodijo spreminjajočim se razmeram na trgu in povpraševanju. Nagiba k povečanju produktivnosti ter pomaga industrijam in gospodarstvom pri rasti. Vendar pa ima tudi svoje stroške. Visoka ponudba delovne sile lahko zniža plače in prispeva k brezposelnosti, kadar je ponudba delavcev večja od povpraševanja.
SmartAsset.