Množinski tantum je samostalnik, ki se pojavlja samo v množini in nima dvojnika v ednini. Konča se s pripono za množino, kot je “s” v hlačah in škarjah. Tantum je latinska beseda, ki pomeni »samo«, plurale pa latinsko pomeni »množino«, zato je dobesedni prevod izraza »samo v množini«. Pogosto se imenuje “plurale tantum”.
Obstaja veliko jezikov, ki imajo pluralia tantum, kot so angleščina, ruščina, švedščina in nizozemščina, vendar množina tantum v enem jeziku ni nujno enaka množina tantum v drugem. Škarje, na primer, je množina tantum v angleščini, ne pa v švedščini, kjer beseda »en sax« pomeni »škarje«. Zdi se, da je dodelitev pluralia tantum samovoljna. Pluralia tantum so običajno števni samostalniki, vendar s pomočjo besede “par” kot v treh parih škarij.
Mnogi, vendar ne vsi, pluralia tantum označujejo predmete, sestavljene iz dveh delov, kot so hlače ali očala. Podobno vsi samostalniki, ki predstavljajo predmete, sestavljene iz dveh strani, nimajo te oblike. Kolo, na primer, je navaden samostalnik z množino in ednino.
Nasprotje množine tantum je singulare tantum, kar pomeni, da se samostalnik pojavlja samo v edninski obliki. Običajno so to neštevni samostalniki, kot sta “informacije” in “prah”. Ti samostalniki sodijo v tri kategorije: množični samostalniki, kot sta les in zrak; abstraktni samostalniki, kot sta jeza in sovraštvo, in skupni samostalniki, kot sta sadje in riž.
Množinski samostalniki tantum so sorazmerno redki v primerjavi s svojimi bolj običajnimi sorodniki. Včasih se v sestavljenih samostalnikih pojavljajo kot sami, na primer “orožarska dirka” ali “izdelovalec kavbojk”, lahko pa se pojavijo tudi kot ednine v sestavljenkah, kot je “žep hlač”. Zdi se, da v njihovi uporabi ni nobene rime ali razloga, kar lahko povzroči težave učencu drugega jezika. Pluralia tantum so izjeme od pravila, zato se je treba njihove uporabe naučiti na pamet. Za maternega govorca se njihova uporaba morda zdi logična, v tujem jeziku pa so lahko zelo zmedene.
Z uporabo besed, kot so škarje ali hlače, ni takojšnjega pojmovanja števila. Na primer, z ukazom »daj mi te škarje« bi lahko izročili en par ali več parov škarij. Prav tako ni pravilno uporabljati napotitveni zaimek »to« namesto hlač. Uporabiti jih je treba tudi, če gre za samo en par hlač. Gre za slovnične konstrukcije, v katerih se število uporabljene besede redno ne ujema z njo; prej gre za implikacijo števila. Temu se v slovničnem smislu reče sineza.